Leto 2014 se je začelo volatilno. Najbolj so v 2014 vstopili zlati skladi ter skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na kapitalske trge balkankse regije. Slabše pa so leto začeli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij na trgih v razvoju.
Najbolj so leto začeli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Prav ti skladi so lani beležili največje padce.
Med petimi najdonosnejšimi skladi meseca so kar štirje 'zlati' skladi. Donosnost teh se v letošnjem letu giblje med 6,49 in 12,04 odstotka.
Balkan se prebuja
Sledijo pa jim skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na delniške trge balkanske regije, ki se je ob začetku leta že skoraj tradicionalno izkazala bolje od drugih regij. Slovenski SBI TOP je letos zrasel že za dobrih sedem odstotkov in je absolutni zmagovalec med borznimi indeksi balkanske regije. Hrvaški CROBEX je letos zrasel za pol odstotka. Srbski BELEX je pridobil poldrugi odstotek. Romunski BET je skoraj nespremenjen. Makedonski MBI pa je letos izgubil odstotek vrednosti.
Kot so pred kratkim pisali že analitiki KD Skladi je balkanska regija 'favorit številka ena' med trgi v letu 2014: "Vrag je odnesel šalo. Moramo privatizirati. Interes za naša podjetja je, tečaji pa podcenjeni. To je recept, da slovenski trg leta 2014 pride v peterico najdonosnejših. Telekom, Aerodrom, Cinkarna so le nekatera imena, ki se jim bodo pridružila še nova. Recept za uspeh je tu, če le ne bomo spet počeli neumnosti. Podobna zgodba je tudi največji balkanski trg – Romunija. Vse drugo trenutno ne pritegne zanimanja, a kaj se zgodi, če pride denar v regijo, smo videli v obdobju od 2003 do 2007," so še zapisali.
Trgi v razvoju pod pritiskom; centralne banke že ukrepajo
Najslabše so leto začeli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na trgih v razvoju. Izstopata predvsem Latinska Amerika in Turčija. To je posledica negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na razvijajočih se trgih zaradi političnih kriz, ki jih pretresajo ter zaradi nadaljevanja špekulacij glede nadaljnje denarne politike Federal Reserve.
Turška lira je nizala rekordno nizke vrednosti že vse od sredine decembra, ko je turška policija sprožila preiskave o korupciji, v katero naj bi bilo vpletenih več tesnih sodelavcev premiera Erdogana. Devalvacija turške lire se nadaljuje kljub četrtkovi obsežni intervenciji turške centralne banke. Ta je namreč na valutne trge sprostila najmanj dve milijardi dolarjev. Protesti v Turčiji so opazno vplivali tudi na lokalno borzo in na sentiment vlagateljev, saj so razočarani nad padcem vrednosti sredstev, ki so jih tja investirali. Investitorji so zdaj spoznali, da se tudi turške delnice ne morejo gibati samo v eno smer.
Turška centralna banka je v noči iz torka na sredo že ukrepala. Nepričakovano je dvignila obrestno mero za mejno posojanje s 7,75 na 12 odstotkov, enotedensko repo obrestno mero s 4,5 na 10 odstotkov, obrestno mero za posojanje čez noč pa s 3,5 na osem odstotkov. Predvsem poteza turške centralne banke je vsaj začasno že obrodila sadove, saj se je pritisk na valute držav v razvoju takoj po omenjeni odločitvi sprostil in večina valut s turško liro na čelu je močno pridobila na vrednosti.
Ukrepali so tudi centralni bankirji v Indiji. Indijska centralna banka je v torek nepričakovano dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na osem odstotkov.
Negotovosti pa so bile prisotne tudi na trgih Latinske Amerike. Argentinski peso je letos izgubil že okoli 20 odstotkov. Pred argentinsko vlado so hudi izzivi. Čaka jo spopad s padajočimi deviznimi rezervami in visoko inflacijo. Vlada je prejšnji teden sprejela nekaj nepriljubljenih ukrepov in tako še dodatno vplivala na padec vrednosti svoje valute. Vlada je omejila porabo Argentincev v tujini. Po novem lahko tamkajšnji prebivalci v tujini prek spleta kupijo le še dva izdelka v maksimalni skupni vrednosti 50 ameriških dolarjev. Če bodo kupili več, bodo morali za to plačati 50-odstotni davek.
Veliko negotovosti v letošnjem letu predstavlja tudi Kitajska, saj bodo analitiki še naprej spremljali znake morebitnega upočasnjevanja rasti Kitajske.
| Vzajemni sklad | Letos v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| PI Gold Stock | 12,04 | -59,07 | -28,92 |
| Amundi Funds Equity Global Gold Mines | 11,19 | -58,64 | n.p. |
| NLB Skladi - Slovenija delniški | 9,54 | -7,08 | -25,73 |
| ALTA GOLD | 6,49 | -53,89 | -26,29 |
| KD Balkan | 4,25 | -12,76 | 0,29 |
| ALTA KOMET | -7,67 | -11,31 | 71,32 |
| EEF Equity China LTE - R | -8,34 | -12,1 | 64,77 |
| Amundi Funds Equity Latin America | -8,36 | -34,65 | n.p. |
| EEF Equity Latin America LTE - R | -8,61 | -35,92 | 39,21 |
| ALTA TURKEY | -10,65 | -28,65 | 76,46 |
Vir: Vzajemci.com 28.1.2014
Visoko tveganje in visok potencial
Trgi v razvoju niso primerni za konzervativne vlagatelje. Ne glede na to, katero državo podprete, ostane tveganje na visoki ravni. Poleg političnega tveganja, ki je na teh trgih višje, je prisotno še valutno tveganje, saj so trgi v razvoju podvrženi visoki volatilnosti nacionalnih valut.
Kljub temu analitiki na daljši rok na teh trgih pričakujejo najvišjo rast. Vlagateljem priporočajo investiranje na te trge za obdobje, ki je daljše od sedmih ali celo desetih let, saj se na tak način najlažje izognejo kratkoročnim tveganjem, ki se pojavaljajo.
Glede trgov v razvoju sta optimistična tudi Roubini ter Mark Mobius. Oba izpostavljata predvsem države, ki spadajo med mejne trge. Te so: Južna Koreja, Filipini, Malezija, Poljska, Čile, Kolumbija, Peru, Mehika, Kenija, Ruanda in nekatere države Bližnjega Vzhoda. Te države naj bi imele manj makroekonomskih, političnih in finančnih težav ter ponujale boljše razmerje med pričakovanim donosom za sprejeto tveganje.
Preberite tudi:
MINT trgi: Naslednji BRIC ali muha enodnevnica?
DZUBOX: Numerica Emerging Frontiers
Bližamo se koncu negativnega trenda na trgih v razvoju
Bi investirali v nepremičnino z več kot 20-odstotnim letnim donosom? Kaj pa sklad?
Goldman Sachs: Več investicij v Evropo; previdno na trgih v razvoju
Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 14 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08
