Wall Street v znamenju bančnih delnic in obrestnih mer

Dnevni pregled finančnih trgov za 8. 12. 2010

Članek slika

• Na Wall Streetu se je najbolj okrepila finančna panoga • Evropske borze neenotno • Francoska centralna banka zvišala napoved za rast v zadnjem četrtletju • Grški transportni delavci stavkajo proti varčevalnim ukrepom • Nemški trgovinski presežek se je oktobra zmanjšal • Irska vlada dobila podporo pri varčevalnem proračunu • Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol • V Aziji so borze večinoma beležile padce • Nafta nekoliko navzdol • Zaradi večjega zaupanja v dolar evro navzdol •

ZDA

Na Wall Streetu se je najbolj okrepila finančna panoga

Matt Phillips razlaga zakaj so poskočili tečaji delnic finančnih podjetij in zakaj njihov »rally« ni uspel vzpodbuditi celotnega trga. Išče tudi odgovor, zakaj so se dvignile obresne mere pri desetletnih ameriških državnih obveznicah.

Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu se so v začetku sredinega trgovanja rahlo zvišujevale. Optimistično vzdušje je spodbudil kompromis predsednika Baracka Obame in republikanskih voditeljev o podaljšanju veljavnosti davčnih olajšav za dve leti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Vlagatelji pričakujejo, da bo dogovor o davčnih olajšavah spodbudil gospodarsko rast, a tudi povečal proračunski primanjkljaj.

Tečaj delnic družbe Texas Instruments se je usmeril navzdol, potem ko je vodstvo znižalo napovedani dobiček za zadnje četrtletje na 61 do 65 centov na delnico. Hkrati je znižalo pričakovane prihodke na 3,43 do 3,57 milijarde dolarjev.

Prav tako se zniževali tečaji delnic verige trgovin z gradbenim materialom Home Depot, pa čeprav je nekoliko zvišala pričakovane rezultate. Prihodki naj bi se v poslovnem letu, ki se izteče z januarjem, namesto za 2,2 odstotka povečali za 2,3 odstotka. Dobiček pa naj bi se povečal za 27 odstotkov na 1,97 dolarja na delnico.

Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v sredo končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.372,48 točke, kar je za 13,32 točke oz. 0,12 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 10,67 točke oz. 0,41 odstotka in se ustavil pri 2609,16 točke.

Laura Meckler in Evan Newmark razpravljata o Obamovi kritiki liberalcev, ki jih je označil za  »licemerce«. Jeremy Page govori o dokumentih iz WikiLeaksa, ki govorijo o Kitajski. Jerry Seib, Alan Murray in Dennis Berman se sprašujejo ali lahko protesti demokratov škodujejo davčnemu kompromisu, potem ko je vodja republikanskih senatorjev Harry Reid že obljubil podporo dogovoru, ki ga je Obama sklenil z republikanci. Komentirajo tudi nasilne proteste na Haitiju.

Kristina Peterson meni, da višje obresti ameriških državnih obveznic nakazujejo zaupanje v ameriško ekonomijo. Zdi se, kot da dolar postaja območje »brez tveganja«, s tem ko se izboljšujejo izgledi za ameriško gospodarstvo in z rastjo obrestnih mer ameriških državnih obveznic.





Evropa

Evropske borze neenotno

Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so v sredo končali neenotno. V povprečju so se zvišali v Parizu, znižali pa v Londonu in Frankfurtu.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je danes pridobil 0,58 odstotka in se oblikoval pri 2818,95 točke.

Pariški indeks CAC 40 je končal pri 3831,98 točke, kar je 0,56 odstotka več kot ob koncu trgovanja v torek. Izgubili pa so tečaji v Londonu in Frankfurtu; londonski FTSE 100 se je znižal za 0,24 odstotka na 5794,53 točke, frankfurtski DAX pa za 0,37 odstotka na 6975,87 točke.

Milanski indeks FTSE Italia-All-Share je ob 1,32-odstotnem zvišanju končal pri 21.092,98 točke, medtem ko je dunajski ATX pridobil 1,15 odstotka in trgovanje sklenil pri 2795,45 točke. Za 0,26 odstotka se je zvišal budimpeški BUX, ki se je oblikoval pri 21.763,33 točke.

Pozitivno je bilo tudi trgovanje v Zagrebu in Beogradu, kjer je indeks Crobex pridobil 1,64 odstotka in se oblikoval pri 1855,38 točke, beograjski Belex pa je ob 0,77-odstotnem zvišanju končal pri 661,70 točke.

Francoska centralna banka zvišala napoved za rast v zadnjem četrtletju

Francoska centralna banka je zvišala svojo napoved o francoski gospodarski rasti v zadnjem četrtletju z 0,5 na 0,6 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski statistični urad je sicer za zadnje četrtletje letos napovedal 0,4-odstotno rast, za celotno leto 2010 pa 1,6-odstotno rast. Vlada za celotno leto napoveduje 1,5-odstotno rast.

V tretjem četrtletju letos se je francoski bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,4 odstotka, v drugem 0,7 odstotka in v prvem četrtletju za 0,2 odstotka.

Francoska carinska uprava in proračunsko ministrstvo pa sta ločeno sporočila, da se je francoski zunanjetrgovinski primanjkljaj v oktobru v primerjavi s septembrom zmanjšal s 4,378 milijarde na 3,431 milijarde evrov.

Grški transportni delavci stavkajo proti varčevalnim ukrepom

Zaposleni v grškem transportnem sektorju izvajajo 24-urno stavko, zaradi česar je javni transport v Atenah praktično zastal. Delavci stavkajo proti varčevalnim ukrepom, s katerimi se Grčija poskuša izviti iz dolžniške krize, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Avtobusi, podzemna železnica in tramvaji v prestolnici danes mirujejo, prav tako nacionalne železnice. Stavka pa ne zajema trajektnih linij z grškimi otoki in poletov.

Delavci nasprotujejo med drugim načrtom vlade za prestrukturiranje državnih transportnih podjetij. Sindikati so sicer za 15. december napovedali splošno stavko, s katero bodo zahtevali omilitev varčevalnih ukrepov, ki jih je Grčija zavezana sprejeti v zameno za prejeto mednarodno finančno pomoč.

Nemški trgovinski presežek se je oktobra zmanjšal

Nemški zunanjetrgovinski presežek se je oktobra v primerjavi s septembrom zmanjšal s 16,8 milijarde na 14,2 milijarde evrov. Oktobra lani je presežek sicer znašal 12,5 milijarde evrov, so danes sporočili iz nemškega statističnega urada.

Vrednost uvoza se je s septembrskih 70 milijard evrov oktobra povečala na 72,6 milijarde evrov. Hkrati pa se je izvoz zmanjšal s 86,9 milijarde na 86,8 milijarde evrov. Na letni ravni je izvoz sicer zabeležil 19,8-odstotno, uvoz pa 21-odstotno rast.

Irska vlada dobila podporo pri varčevalnem proračunu

Irska vlada je dobila podporo k večjemu delu varčevalnega proračuna za leto 2011, ki z bolečimi rezi posega na vsa področja javnega življenja. Odločanje v parlamentu v torek pozno ponoči je bilo razdeljeno v več posamičnih paketov ukrepov, ki so bili deležni široke podpore ali pa bili sprejeti celo brez glasovanja.

O preostalih ukrepih, ki sodijo v okvir proračuna, bodo odločali v prihodnjih dneh, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vlada v letu 2011 načrtuje prihranke v višini šest milijard evrov, večinoma na področju socialnih izdatkov.

Vladi premiera Briana Cowena so se pri glasovanju očitno pridružili tudi nekateri poslanci opozicije. Koalicija ima le dva glasova večine, nekateri ukrepi pa so bili sprejeti tudi z do petimi glasovi večine.

Gre za enega najbolj strogih proračunov v zgodovini Irske, ki načrtuje zvišanje davkov za dve milijardi evrov ter zmanjšanje izdatkov za štiri milijarde evrov. Varčevalni ukrepi, s katerimi naj bi Irska v štirih letih prihranila skupaj 15 milijard evrov, so pogoj, da država dobi mednarodno pomoč v višini 85 milijard evrov.

Kristina Peterson, Brian Baskin in George Stahl poročajo o odzivih trgov na davčni kompromis in o vplivu mrzlega vremena na cene vseh vrst blaga in surovin širom sveta. Loic Le Meur, ustanovitelj LeWeb, se ne strinja, da bi bili Evropejci kaj manj podjetni od Američanov. Meni pa, da v kolikor kot Evropejec želite uspeti v poslu, se je potrebno naučiti in učiti angleško.





Slovenija

Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol

Ljubljanska borza je sredino trgovanje sklenila s padcem tečajev. Pocenila se je večina delnic, med pomembnejšimi so padec zabeležile delnice Petrola in Gorenja. Indeks najpomembnejših podjetij SBI je trgovanje sklenil pri 815,76 točke, kar je 1,92 točke oz. 0,23 odstotka manj kot v torek.

Borzni posredniki so sklenili za dva milijona evrov poslov, poslov s svežnji ni bilo. Najbolj prometne so bile Krkine delnice, katerih tečaj je ob 977.270 evrov prometa ostal na torkovi ravni, pri 62,90 evra.

Med blue chipi so se sicer pocenile delnice Petrola (160.430 evrov; -1,83 odstotka na 241 evrov) in Gorenja (45.430 evrov; -0,38 odstotka na 13,25 evra), medtem ko so rast zabeležile delnice Telekoma Slovenije (456.170 evrov; +1,16 odstotka na 87 evrov) in ob skromnem prometu Mercatorjeve (+0,40 odstotka na 149,60 evra).

Poleg Krkinih delnic je tečaj na torkovi ravni ostal tudi pri delnicah Nove Kreditne banke Maribor, in sicer pri 10 evrih, lastnika pa je zamenjalo za 16.750 evrov delnic.

Poleg omenjenih delnic, ki so uvrščene v prvo kotacijo, so se v tej kotaciji ob skromnem prometu pocenile Intereuropine delnice (-1,28 odstotka na 3,85 evra). Tečaj delnic Luke Koper je ob 65.070 evrov ostal nespremenjen pri 17,30 evra.

V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (73.150 evrov; -1,80 odstotka na 18,56 evra) in Zavarovalnice Triglav (17.000 evrov; -0,89 odstotka na 16,75 evra), medtem ko so rast zabeležile delnice Žita (13.890 evrov; +2,45 odstotka na 92 evrov) in Save (16.960 evrov; +0,04 odstotka na 91,99 evra).

Objave nekaterih borznih družb

Nadzorni svet družbe Triglav Naložbe je na torkovi seji med drugim potrdil poslovni načrt za leto 2011, določil metodologijo za izračun letne nagrade upravi za uspešnost poslovanja, sprejel spremembe politike upravljanja za obdobje 2010-2013 in podal soglasje k sklenitvi pogodb iz naslova rednega poslovanja družbe.

Nadzorni svet Slovenijalesa je na torkovi izredni dopisi seji dal soglasje za najem in zavarovanje kredita družbi.

Ljubljanska borza bo s četrtkom v trgovanje na borzi vključila avstrijsko družbo Raiffeisen Centrobank.

Ljubljanska borza je za prvo izdajo obveznic KBG za prvi trgovalni dan brez kupona, ki je hkrati prvi dan obrestovanja naslednjega kupona, določila 8. december. Obveznice sicer zapadejo 15. decembra.




Azija

V Aziji so borze večinoma beležile padce

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.232,33 točke. To je 91,23 točke ali 0,90 odstotka več kot v torek.

Tečaji na Južnokorejski borzi so se znižali po novici, da je Severna Koreja na svojem ozemlju začela z vojaškimi vajami.

K zvišanju tečajev delnic, indeks je med trgovanjem za kratek čas dosegel najvišjo raven v zadnjih sedmih mesecih, je po ocenah analitikov, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, pripomogel šibkejši jen. Dolar je v primerjavi z jenom pridobil več kot poldrugi odstotek. ZDA so najbolj pomemben izvozni trg za Japonsko, zaradi šibkejšega jena pa so japonske družbe bolj konkurenčne.

Šanghajski osrednji indeks je izgubil odstotek vrednosti, južnokorejski Kospi 0,4 odstotka, hongkonški Hang Seng pa 1,4 odstotka.

Razlog za padec naj bi bile po poročanju ameriške tiskovne agencije AP skrbi vlagateljev glede morebitne razširitve dolžniške krize v Evropi in morebitnega dviga obrestnih mer na Kitajskem.




Surovine, valute in zlato

Nafta nekoliko navzdol

Cena surove nafte se je med sredinim trgovanjem v Aziji nekoliko znižala. Trgovci so namreč unovčevali dobičke po tistem, ko so cene v ponedeljek dosegle dvoletni vrh, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnjujejo analitiki. Trend se ni spremenil niti v času trgovanja na zahodnih borzah.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v januarju se je pocenila za 62 centov na 88,07 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko je omenjena nafta v torek dosegla 90,76 dolarja, kar je največ po oktobru leta 2008.

Cena severnomorske nafte brent v Londonu je upadla za 52 centov na 90,87 dolarja za sod. V torek pa so z njo trgovali tudi po 92,86 dolarja, kar je največ v zadnjih 26 mesecih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zlato po torkovem rekordu nekoliko navzdol

Cene zlata so se v sredo, potem ko so v torek dosegle zgodovinsko najvišjo vrednost, nekoliko znižale. Torkov skok na novo rekordno vrednost je bil posledica zaskrbljenosti glede dolžniške in javnofinančne krize v območju evra, zaradi česar so se vlagatelji zatekali k zlatu, ki velja za varno naložbo. Danes pa prihaja do unovčevanja dobičkov.

Cena zlata na londonski borzi dragih kovin se je med sredinim trgovanjem znižala na 1395,78 dolarja, potem ko je v torek dosegla rekordnih 1431,25 dolarja za 31-gramsko unčo.

Zaradi večjega zaupanja v dolar evro navzdol

Evro se je v sredo glede na dolar pocenil. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,3200 dolarja, medtem ko je bil v torek pri 1,3363.




Vrednosti pomembnih kazalnikov za 8. 12. 2010

Ime Področje Vrednost Δ %
SBI TOP LJSE 815,76 - 1,92 - 0,23
Dow Jones Industrial Average
NYSE 11.372,48
+ 13,32
+ 0,12
S&P 500 NYSE 1.228,28
+ 4,53
+ 0,37
Nasdaq Composite Nasdaq 2.609,16
+ 10,67
+ 0,41
Eurostoxx 50 Evropa 2.818,95
+ 16,21
+ 0,58
FTSE 100 London 5.794,53
- 13,92
- 0,24
DAX Frankfurt 6.975,87
- 26,04
- 0,37
CAC 40 Paris 3.831,98
+21,48
+ 0,56
Nikkei 225 Tokio 10.232,33 + 91,23
+ 0,90
Hang Seng Hong Kong 23.092,52 - 335,63
- 1,43
EUR/USD valute 1,3234 - 0,0032 - 0,24
USD/JPY valute 83,2950 + 0,44 + 0,53
Nafta* surovine 88,24 $
- 0,45
- 0,51
Zlato** žlahtne kovine 1.394,10 $ - 14,20
- 1,01
10-letne ame. držav. obveznice obveznice 3,2360 % + 0,0710
+ 2,24
* - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja