Irska vlada je dobila podporo k večjemu delu varčevalnega proračuna za leto 2011, ki z bolečimi rezi posega na vsa področja javnega življenja. Odločanje v parlamentu v torek pozno ponoči je bilo razdeljeno v več posamičnih paketov ukrepov, ki so bili deležni široke podpore ali pa bili sprejeti celo brez glasovanja.
O preostalih ukrepih, ki sodijo v okvir proračuna, bo parlament odločal v več dodatnih paketih vse do prihodnjega februarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vlada v letu 2011 načrtuje prihranke v višini šest milijard evrov - večinoma na področju socialnih izdatkov, vključno z znižanjem pokojnin, pomoči za brezposelne ter otroških dodatkov.
Vladi premiera Briana Cowena so se pri glasovanju očitno pridružili tudi nekateri poslanci opozicije. Koalicija ima le dva glasova večine, nekateri ukrepi pa so bili sprejeti tudi z do petimi glasovi večine, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Gre za enega najbolj strogih proračunov v zgodovini Irske
Gre za enega najbolj strogih proračunov v zgodovini Irske, ki načrtuje zvišanje davkov za dve milijardi evrov ter zmanjšanje izdatkov za štiri milijarde evrov. Varčevalni ukrepi, s katerimi naj bi Irska v štirih letih prihranila skupaj 15 milijard evrov, so pogoj, da država dobi mednarodno pomoč v višini 85 milijard evrov.
»Vsak bo plačal in kdor lahko plača več, bo plačal več,« je v torek ob predstavitvi proračuna dejal finančni minister Brian Lenihan. Tako se bodo tudi predsedniku vlade letni prihodki zmanjšali za šest odstotkov na 215.000 evrov, ministrom pa za pet odstotkov na 180.000 evrov. Plače v javnem sektorju bodo omejene na največ 250.000 evrov. Davčni strokovnjaki sicer menijo, da premožnih Ircev varčevalni ukrepi ne bodo bistveno obremenili.
Spremembe bodo najbolj prizadele najslabše plačane
Spremembe pri obdavčitvi prejemkov bodo po oceni analitikov najbolj prizadele najslabše plačane, pa čeprav so tisti s plačami v šestmestnih zneskih že zdaj obdavčeni po več kot 45-odstotni stopnji. Čeprav se bosta obe stopnji dohodnine znižali, pa bodo plače dodatno obremenjene zaradi novega kombiniranega doplačila za pokojninski in zdravstveni sistem.
Povprečen industrijski delavec bo tako letno prejel v povprečju 1400 evrov manj, kar je dobrih pet odstotkov njegovih prihodkov. Otroški dodatek se bo znižal za deset evrov na 140 evrov na otroka na mesec. Pokojnine v višini nad 12.000 evrov letno se bodo znižale za štiri odstotke, izhodiščne plače v javnih službah pa za deset odstotkov.
Obdavčitev pogonskega goriva in pologov gotovine se bo zvišala z dveh na štiri odstotke, minimalna plača pa znižala za en evro na 7,65 evra na uro. Šolnine za univerzitetne študente se bodo zvišale za 25 odstotkov na okoli 2000 evrov letno.
V upanju na spodbuditev trga nepremičnin bodo davek na nepremičnine temeljito preoblikovali. Nepremičnine v vrednosti pod milijonom evrov naj bi bile tako obdavčene zgolj po enoodstotni davčni stopnji. Bo pa nespremenjen pri 12,5 odstotka ostal sporni davek od dohodkov pravnih oseb. Da bi spodbudili turizem, se bodo pristojbine za letalske potnike v marcu znižale z desetih na tri evre.
Lenihan upa, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Irske letos zvišal za malenkostnih 0,3 odstotka. Za leto 2011 je napovedal gospodarsko rast v višini 1,7 odstotka, v letu 2012 naj bi se okrepila na 3,2 odstotka, zatem pa v letu 2013 znižala na tri odstotke in v letu 2014 na 2,8 odstotka.
Proračun je naletel na številna nasprotovanja
V opoziciji so proračunu ostro nasprotovali. Kot so očitali vladi, želi z njim dolgoletno deflacijo v kratkem času preusmeriti v rast. Takšnega primera v moderni družbi ni, so opozarjali v Laburistični stranki. V stranki Sinn Finn pa so proračun označili za gospodarski samomor ter vladi očitali, da razprodaja irski narod.
»Prekiniti moramo začarani krog,« je odgovarjal Lenihan. Irska je v finančne težave zašla v prizadevanjih, da bi rešila domače banke, ki so se znašle pred propadom. Kot je poudaril, bodo morali za rešitev težav prispevati ne le država temveč tudi banke same ter njihovi delničarji. Letos bo proračunski primanjkljaj dosegel rekordnih 32 odstotkov, kar je največ v območju evra. V letu 2011 naj bi se znižal na 12 odstotkov BDP.
