Bo prihodnost zelena ali modra?

Kaj prijaznega delate za okolje? Ločujete odpadke, zmanjšujete porabo plastike, varčujete z vodo? Uporabljate vsaj občasno tudi javni prevoz? Kupujete lokalno in sezonsko hrano, premislite, preden kupite nov kos oblačil? Delate tudi večje korake, proizvajate svojo električno energijo v domači sončni elektrarni? Vse to so koraki, ki smo jih v zadnjih časih počasi spoznali in sprejeli. Zavedamo se njihovega pomena v prizadevanjih za okolju in človeku prijaznejšo prihodnost. 
A kljub temu se soočamo z izzivi.

Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se marsikje dogaja počasneje, kot so načrtovali. Ekstremnih naravnih pojavov, od višanja temperatur, topljenja ledenikov do katastrofalnih suš ali pa neurij, je vedno več – tudi pri nas.

To pomeni, da delamo premalo? V Evropi smo zavezani k trajnostnemu prehodu. Imamo strateške načrte, okoljske zaveze, zakonodajne zahteve, s katerimi naj bi spremenili industrijo, promet, energijo in kmetijstvo ter si čim hitreje zagotovili podnebno nevtralnost.

A v praksi se izkaže, da izvedba smelih in potrebnih načrtov ni tako preprosta. Zelo pogosto se zaplete pri stroških. Tipičen primer so cene električnih avtomobilov. Tudi če brezpogojno sprejmemo argumente, da so ti občutno prijaznejši do narave od klasičnih (tudi potem, ko »seštejemo« učinke proizvodnje vozil, pridobivanja materialov za baterije in poznejšo reciklažo), marsikoga ustavi cena.

Prav zato ni dovolj samo pogledovanje proti okoljskim učinkom, ne da bi sočasno razmišljali tudi o stroških, ki jih koraki zanje prinašajo, in o temeljiti spremembi načina, kako dojemamo svet, kako živimo in nenazadnje tudi poslujemo v njem.

Premik k Modri ekonomiji
»Zelena ekonomija« je zato kljub vsem nespornim prednostim žal draga zadeva. Ko želite narediti nekaj dobrega za okolje in zase, to pogosto stane veliko več denarja. Posledično to pomeni, da je zelena ekonomija namenjena zgolj bogatim, opozarja Gunter Pauli, ekonomist, inovator, avtor in govorec, oče koncepta (in knjižne uspešnice) Modre ekonomije. podjetnik, globalni govorec, ekonomist, inovator in avtor, katerega projekti in dejavnosti segajo po celem svetu.

Gunter Pauli je eden tistih, ki si prizadevajo spremeniti svet, ki bo še trajnosten, a boljši po zaslugi vseh in za vse, ne pa le za izbrance. Modro gospodarstvo kot »svež pogled na resničnost okrog nas«. Opozarja, da si želi veliko ljudi živeti trajnostno in zdravo, a jim to ne uspeva. Pauli ni le teoretik, je gonilna sila sprememb, ki so vidne skozi vrsto uresničenih projektov, institucionalnih pobud in se vse bolj sidrajo tudi v zavest tistih, ki želijo prijaznejši jutri.

Namesto dosedanje ekonomije kot želje, še naprej proizvajati enake izdelke ali ponujati storitve, a vedno ceneje in v nenehnem tekmovanju na globalni ravni, predlaga, da uporabimo to, kar imamo. Tu skrbimo hkrati za manjšo porabo naravnih virov, manj odpadkov, več trajnosti, hkrati pa tudi za pozitivne poslovne učinke.

Kdaj je treba iti čez rob, kdaj pustiti prosto pot »divjim« idejam in sanjam? Kako jih utiriti v uspešne poslovne modele? Zgodbi in zamislim Gunterja Paulija lahko prisluhnete v živo na dogodku Destinacija: USPEH.

Gunter Pauli rad ponazarja svojo zamisel z zgodbo o kavi. V skodelici kave popijemo le 0,2 % kavne mase, ki so jo proizvedli za naš odmerek črnega napitka. Preostalih 99,8 % smo doslej praviloma zavrgli. A delati se da tudi drugače. Iz kavnih odpadkov se da pridobiti substrat za gojenje gob in iz pet kilogramov kave se da pridobiti tudi dva do tri kilograme gob. Gobe se dajo uporabiti kot hrana za kokoši, te pa valijo jajca. In kar naenkrat smo prišli od skodelice kave do kroga, ki se zaključi s hrano. Pri tem ne gre le za sinergijo učinkov, ampak tudi za poslovni potencial za vse, ki smo vključeni v ta krožni tok kot proizvajalci (ti lahko ceneje pridobijo kakovostno surovino ali produkt) ali kot kupci (ki lahko dobijo trajnosten izdelek po ugodnejši ceni).

Navdihujmo se pri naravi. »Narava je naša učiteljica. Ima štiri milijarde let izkušenj. Ne moremo biti tako naduti in domišljavi, da bi bili prepričani, da imamo vso modrost, pamet, inteligenco, znanje, da spremenimo gene in bitja na Zemlji ter s tem rešimo težave sveta,« je v enem intervjujev pojasnil Gunter Pauli.

Oče Modre ekonomije si prizadeva, da bi pojem trajnost vključeval srčnost, spoštoval človeškega duha in želje ter imel za cilj boljše naravno in družbeno okolje. A pri tem si ne dela iluzij. Trajnost moramo uvajati in jo živeti v svetu, v katerem tudi delamo in služimo denar. Pri tem prizadevanje za trajnost ni ovira, ampak – nasprotno – tudi poslovna priložnost.