• Bernankejeve izjave niso naletele na pozitiven odziv Wall Streeta • Pfizer z novim vodjo • Googlovi pogovori za prevzem Groupona naj bi bili neuspešni • Evropske borze neenotno • Qatar Holding kupil devet odstotkov Hochtiefa • Predsednik Ericssona napovedal odstop • Philips se krepi na področju profesionalne razsvetljave • Ljubljanska borza: Blue chipi izgubili • Z uvedbo Xetre v uporabi nova pravila Ljubljanske borze • Intereuropa išče strateškega partnerja • Sava si želi dolgoročno
ZDA
Bernankejeve izjave niso naletele na pozitiven odziv Wall Streeta
Ali Fed postaja preveč političen? |
|
Izjava predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, da si gospodarstvo še vedno prizadeva postati »samozadostno« brez pomoči države, je ob začetku ponedeljkovega trgovanja na Wall Streetu znižala cene delnic.
Bernanke je v nedeljo v pogovoru za televizijo CBS dejal, da kongres glede na še vedno negotov položaj gospodarstva ne bi smel zmanjševati porabe ali povečevati davkov. Po njegovem mnenju bi lahko trajalo štiri ali pet let, da bi se stopnja brezposelnosti z zdajšnjih 9,8 odstotka znižala na normalnih pet do šest odstotkov.
Je pa za dobro voljo med vlagatelji poskrbel ameriški predsednik, ki se je v ponedeljek zvečer z vodstvom republikanske stranke v kongresu dogovoril o začasnem podaljšanju veljavnosti davčnih olajšav, sprejetih leta 2001 in leta 2003. Obama je v času kampanje leta 2008 obljubljal, da za Američane, ki zaslužijo več kot 200.000 ali 250.000 dolarjev na leto, davčnih olajšav ne bodo podaljšali. Zdaj je privolil v podaljšanje olajšav za vse za naslednji dve leti.
Del dogovora je tudi podaljšanje plačevanja podpore brezposelnim po posebnem zveznem programu, ki so ga uvedli zaradi krize, in znižanje prispevne stopnje v zvezni pokojninski sklad socialne varnosti s 6,2 na 4,2 odstotka za leto dni.
Dogovor mora potrditi še kongres, kljub temu pa je, kot že rečeno, spodbudil vlagatelje. Kot je za ameriško tiskovno agencijo AP ocenil tržni strateg pri družbi Jefferies & Co. Art Hogan, bo podaljšanje davčnih olajšav, ki bi se sicer iztekle konec letošnjega leta, »vrnilo nekaj zaupanja v korporativno Ameriko«.
Delniški indeks Dow Jones je trgovanje na newyorški borzi sklenil pri 11.362,19 točke, kar je za 19,90 točke oz. 0,18 odstotka manj kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 3,46 točke oz. 0,13 odstotka in se ustavil pri 2.594,92 točke.
Prejšnji teden se je Dow Jones okrepil za 2,6 odstotka, v celem letu 2010 pa za devet odstotkov.
| »Washingtonski davčni dogovor« komentira Stephen Moore, ki pojasnjuje, zakaj republikanska večina v predstavniškem domu ne bo popuščala pri davčnih ugodnostih, ki jih je uvedla Busheva administracija. |
Barack Hussein Obama ponudil kompromis glede podaljšanja davčnih ugodnosti za delodajalce, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Walker Bush |
Celoten govor ameriškega predsednika Baracka Husseina Obame v katerem razlaga, zakaj je sklenil kompromis z republikanci
Pfizer nepričakovano z novim vodjo
Glavni izvršni direktor in predsednik največje farmacevtske družbe na svetu, ameriškega Pfizerja, Jeffrey B. Kindler je v nedeljo nepričakovano odstopil s položaja, so v ponedeljek sporočili iz družbe. Nasledil ga je dosedanji vodja biofarmacevtike v podjetju Ian Read.
Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, je Kindler, ki je družbo vodil štiri leta in pol, kot razlog navedel, da si mora »napolniti baterije«. Več časa namerava preživeti z družino in se pripraviti na nove izzive, so zapisali v sporočilu iz družbe.
Po mnenju analitikov pa je bolj verjetno, da je položaj zapustil po pritisku upravnega odbora in institucionalnih vlagateljev, ki naj bi bili nezadovoljni z nižanjem vrednosti delnice družbe, številnimi neuspešnimi poskusnimi zdravili in s strategijo, ki se osredotoča na prevzeme za zvišanje prihodka, čemur sledi nižanje stroškov za izboljšanje čistega poslovnega izida, navaja AP.
Read je v Pfizerju že od leta 1978, od leta 2006 pa je v okviru družbe vodil program biofarmacevtike.
Googlovi pogovori za prevzem Groupona naj bi bili neuspešni
Ameriška diskontna nakupovalna spletna stran Groupon je zavrnila več milijard dolarjev vredno prevzemno ponudbo ameriškega spletnega velikana Google, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poročal ameriški časnik Chicago Tribune.
Po navedbah časnika so viri blizu zadevi dejali, da se je omenjena stran s sedežem v Chicagu odločila ostati neodvisna. Google naj bi za prevzem ponujal več kot pet milijard dolarjev.
Groupon je bil ustanovljen leta 2008, svojim članom pa ponuja drobnoprodajno blago in storitve po diskontnih cenah, in sicer po eno na dan po posameznih lokalnih trgih, na katerih deluje.
Podjetje ima 3.000 zaposlenih, vodi ga 30-letni ustanovitelj Andrew Mason. Prisotni so v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Evropi in Aziji.
Evropa
Evropske borze neenotno v nov teden
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx je ponedeljek sklenil pri 2.769,96 točke, kar je 0,45 odstotka nižje kot v ob koncu trgovanja v petek.
Pariški indeks CAC 40 je izgubil 0,04 odstotka in sklenil pri 3.749,23 točke, temu trendu pa sta sledila tudi milanski indeks FTSE Italia All-Share, ki se je oblikoval pri 20.644,77 točke oz. 0,84 odstotka nižje in indeks BUX v Budimpešti, ki je padel za 0,69 odstotka na 21.370,03 točke.
Medtem so tečaji v Londonu in Frankfurtu v povprečju pridobili. Londonski FTSE 100 se je zvišal za 0,43 odstotka na 5.770,28 točke, frankfurtski DAX pa za 0,10 odstotka na 6.954,38 točke. Zrasel je tudi dunajski ATX, in sicer za 0,31 odstotka na 2.763,57 točke.
Takšen trend so zabeležili tudi tečaji v Zagrebu, kjer se je indeks Crobex zvišal za 0,09 odstotka na 1817,30 točke, in v Beogradu, kjer je indeks Belex 15 pridobil 1,38 odstotka in se ustavil pri 662,47 točke.
Qatar Holding kupil devet odstotkov Hochtiefa in prekrižal račune ACS
Največje nemško gradbeno podjetje Hochtief je katarski družbi Qatar Holding prodalo 9,1-odstotka svojih delnic, za ta delež pa je prejelo 400 milijonov evrov. Na ta način se nemški gradbinec bori tudi proti sovražnemu prevzemu s strani španskega tekmeca ACS, poročajo tuje tiskovne agencije.
Hochtief je Katarcem za delnico zaračunal 57,114 evra, kar je blizu vrednosti, ki jo delnica trenutno dosega na borzi.
S pridobljenimi 400 milijoni evrov Hochtief krepi svoj finančni položaj, so ob tej priložnosti poudarili v nemški družbi. »V skladu s tem bo podjetje lažje dosegalo načrtovano rast,« je še dodal izvršni direktor podjetja Herbert Lütkestratkötter.
Obenem sta se nemška in katarska družba dogovorili, da intenzivirata obstoječe sodelovanje in raziščeta možnosti za nadaljevanje strateškega povezovanja. Hochtief naj bi tako v Katarju zgradil povsem novo mesto, imenovano Lusail, ki naj bi postalo dom 200.000 prebivalcev.
Prodaja 9,1-odstotnega deleža odpira tudi novo poglavje v zgodbi poskusa sovražnega prevzema Hochtiefa s strani španskega ACS, ki je zdaj 30-odstotni lastnik nemškega gradbinca.
ACS je namreč lastnikom Hochtiefa za vsakih pet delnic ponudil osem svojih delnic, vodstvo nemške družbe pa je prepričano, da je ta ponudba, ki velja do 29. decembra, podcenjujoča.
Predsednik upravnega odbora Ericssona napovedal odstop
Predsednik upravnega odbora Ericssona Michael Treschow je napovedal odstop s tega položaja v roku dveh let, torej do leta 2012. Ta položaj zaseda že od leta 2002, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek sporočili iz tega švedskega proizvajalca telekomunikacijske opreme.
Treschow je omenjeni položaj prevzel marca 2002 in je odtlej poskrbel za imenovanje že dveh glavnih izvršnih direktorjev Ericssona - leta 2003 so na to mesto imenovali Henrica Svanberga, lani pa po Svanbergovem odhodu v koncern BP še Hansa Vestberga.
Danes 67-letni Treschow opravlja vodilne funkcije tudi v upravnih odborih koncernov Unilever in ABB ter fundacije Knut and Alice Wallenberg.
Ericssonov nominacijski odbor, ki ga imenujejo največji lastniki podjetja, bo predlog za novega predsednika upravnega odbora podal na letni skupščini podjetja v letu 2011 ali letu 2012.
Philips se krepi na področju profesionalne razsvetljave
Nizozemski proizvajalec elektronike Philips je prevzel kitajskega proizvajalca profesionalne razsvetljave NCW Holdings. Kot so v ponedeljek sporočili iz Philipsa, je bil NCW v zasebni lasti, sedež ima v Hongkongu, proizvodno podružnico pa na celinski Kitajski. Koliko so odšteli za prevzem, v Philipsu niso razkrili.
NCW oblikuje, proizvaja in distribuira profesionalno konvencionalno in LED-razsvetljavo za zabaviščne prostore ter rešitve za nadzor razsvetljave. Ustanovljen je bil leta 1992 in trenutno zaposluje 450 delavcev. Močno se osredotoča zlasti na vse bolj priljubljeno tehnologijo LED, s svojo ponudbo pa je prisoten v Aziji, Evropi in Severni Ameriki.
Philips bo prevzeto podjetje vključil v zabaviščni oddelek enote Philips Professional Luminaires ter s tem obogatil svoj portfelj rešitev za razsvetljavo na zabaviščnih lokacijah, poznanih pod blagovnimi znamkami Vari-Lite, Strand in Selecon. Tovrstno razsvetljavo uporabljajo denimo v gledališčih, na koncertih in športnih dogodkih ter v televizijskih studiih.
Slovenija
Ljubljanska borza: Blue chipi izgubili dva odstotka
Prvi dan novega trgovalnega tedna na Ljubljanski borzi je ob uvedbi novega trgovalnega sistema Xetra prinesel pocenitev delnic in povečan promet. Borzni posredniki so v ponedeljek sklenili skoraj 5,26 milijona evrov poslov, pocenila pa se je večina delnic v indeksu SBI TOP. Indeks se je znižal za več kot dva odstotka.
Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 823,25 točke, kar je 17,48 točke oz. 2,08 odstotka manj kot v četrtek, v petek se namreč zaradi uvedbe Xetre na Ljubljanski borzi ni trgovalo.
Največ prometa so sklenili z delnicami Krke in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Z delnicami novomeškega farmacevta, ki so se pocenile za 0,46 odstotka na 63,10 evra, je bilo sklenjenih za tri milijone evrov poslov, z delnicami NKBM pa za 1,43 milijona evrov. Te delnice so se pocenile za 1,56 odstotka na 10,07 evra.
S Krkinimi delnicami so bili sklenjeni tudi trije posli s svežnji v vrednosti 1,91 milijona evrov (30.000 delnic po 63,50 evra), sveženj je bil sklenjen tudi za delnice NKBM - 136.000 delnic po 10,38 evra v skupni vrednosti 1,41 milijona evrov.
Poleg delnic Krke in NKBM se je pocenila tudi večina delnic v SBI TOP. Največji padec so zabeležile Mercatorjeve delnice, ki so se ob 19.550 evrov prometa pocenile za 5,57 odstotka na 150 evrov. Sledile so delnice Petrola (51.290 evrov; -1,95 odstotka na 247 evrov) in Telekoma Slovenije (62.730 evrov; -1,48 odstotka na 87,50 evra).
Podražile so se le Gorenjeve delnice, in sicer za 0,22 odstotka na 13,40 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 261.830 evrov poslov.
V prvi kotaciji, kamor so uvrščene omenjene delnice, so se pocenile tudi delnice Luke Koper (138.430 evrov; -2,30 odstotka na 17,45 evra) in Intereurope (6.980 evrov; -1,27 odstotka na 3,90 evra).
V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evri pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (28.640 evrov; -1,76 odstotka na 19 evrov) in Save (40.830 evrov; -0,18 odstotka na 91,99 evra), medtem ko so se delnice Zavarovalnice Triglav podražile (28.540 evrov; +0,90 odstotka na 16,80 evra).
Z uvedbo Xetre v uporabi nova pravila Ljubljanske borze
Ljubljanska borza v ponedeljek uvaja mednarodni trgovalni sistem Xetra, ki pomeni tudi začetek uporabe novih pravil borze. Osrednja sprememba novih pravil je prehod na zaključni tečaj kot uradni borzni tečaj vrednostnih papirjev.
Zaključni tečaj, ki se uporablja tudi na drugih evropskih borzah, je po navedbah borze glede na dosedanji enotni tečaj veliko boljši pokazatelj stanja konec dneva in predvidenega začetka trgovanja naslednjega trgovalnega dne. S tem se bo poenotila uporaba borznih tečajev na področju vrednotenj in povečala mednarodna primerljivost trga.
Nova pravila borze predvidevajo tudi zaključno avkcijo, v kateri se dodatno koncentrira ponudba in povpraševanje. Po avkciji se lahko odda naročilo le za nakup presežne ponudbe ali povpraševanja, ki je ostalo po avkciji.
Fiksne dnevne omejitve gibanja tečajev vrednostnih papirjev glede na predhodni uradni tečaj (trenutna 10-odstotna omejitev) so nadomeščene z drugimi dinamičnimi in tržnimi varovalnimi mehanizmi, kot so podaljšane prekinitvene avkcije in tržne prekinitvene avkcije. Prav tako se povečuje vloga borze pri večjih tržnih neravnovesjih.
Z uvedbo Xetre se širi nabor naročil, zato bo borznim posrednikom lažje prilagoditi trgovalne taktike interesom njihovih strank. Sklepanje poslov s svežnji se spreminja. Ukinja se trgovanje s svežnji preko posebnih naročil v trgovalnem sistemu, še vedno pa je na voljo sistem za prijavljanje poslov s svežnji, ki lahko kot do sedaj od tržnih tečajev odstopajo le vnaprej določen odstotek.
Prilagaja se segmentacija borznega trga, tako da po novem borzni trg vključuje tri segmente (namesto dosedanjih štirih), in sicer trg delnic, obveznic in strukturiranih produktov.
Intereuropa išče strateškega partnerja za Čehov
Intereuropa išče strateškega partnerja za rusko hčerinsko družbo Intereuropa-East, pod katero spada tudi logistični center Čehov. V zvezi s tem je Intereuropa sklenila pogodbo s svetovalno agencijo MCS Consulting, so potrdili v koprski družbi in dodali, da bodo o vseh pomembnejših informacijah javnost pravočasno obvestili.
Kot so za STA še pojasnili v Intereuropi, je eden izmed ciljev strateškega poslovnega načrta koncerna Intereuropa za obdobje 2010-2014 zagotovitev strateškega partnerja za družbo Intereuropa-East.
Da bo Intereuropa prodala Čehov, so v ponedeljek pisale Finance. Kot je za časnik pojasnil predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič, logistični center prodajajo zato, ker potrebujejo denar za poplačilo posojil bankam. V Intereuropi so za STA pojasnili, da obveznosti iz naslova prejetih posojil matične družbe na dan 30. september znašajo 182,6 milijona evrov.
Terminal Čehov naj bi bil vreden okoli 60 milijonov evrov. Korelič ne ve, koliko kupnine lahko pričakujejo, o tem prav tako ne govorijo v upravi družbe.
Sava si želi dolgoročno stabilne delničarje
Sava še ni bila obveščena o oblikovanju delničarskega sporazuma za prodajo večinskega deleža kranjske družbe, morebitno odločitev delničarjev za prodajo pa razume in podpira. Tudi v prihodnje pa si v Savi želijo dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali strategijo družbe in družb Poslovne skupine Sava.
Kot so v ponedeljek prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, pričakujejo, da jih bodo delničarji v primeru morebitnega podpisa delničarskega sporazuma za prodajo večinskega deleža družbe obvestili.
Kot je v soboto pisal časnik Dnevnik, naj bi bil delničarski sporazum za prodajo Save v organizaciji prvega moža NFD Holdinga Staneta Valanta, h kateremu naj bi pristopili lastniki s skupno več kot 50 odstotki delni kranjske družbe, že oblikovan. Investicijski svetovalec za izvedbo prodajnih postopkov naj bi bil že izbran, razpis za prodajo delnic pa bi lahko pogodbenice v delničarskem sporazumu objavile že pred koncem letošnjega leta.
Razlogi za takšen korak naj bi bili po pisanju Dnevnika enaki kot pri nedavni odločitvi Save in nekaterih drugih delničarjev Abanke, da pristopijo k prodaji več kot 50 odstotkov tretje največje slovenske banke. Gre namreč za finančne težave največjih nedržavnih lastnikov Save.
Največji posamični lastnik Save je po podatkih s konca letošnjega oktobra Kapitalska družba z 18,71-odstotnim deležem, Slovenska odškodninska družba pa ima v lasti 11,06-odstotni lastniški delež. Sledijo PSL Storitve (9,33 odstotka), Merkur (6,72 odstotka), NFD 1 (4,75 odstotka), Oddus (4,58 odstotka), NFD Holding (4,33 odstotka), Finetol (3,72 odstotka) in Gorenjska banka (2,81 odstotka).
V Savi so v ponedeljek znova zavrnili navedbe, da naj bi za podjetjem PSL Storitve stali nekateri vodilni iz Save. Sava obstoj tovrstnih povezav (lastniških ali drugačnih, neposrednih ali posrednih, z vidika družbe ali osebno s strani članov uprave) z družbo PSL Storitve odločno zanika.
Sava se je v ponedeljek odzvala tudi na nenavadno nizko ceno delnice v zadnjih dneh. Kot so prepričani, za tak upad tečaja delnice Save ni nikakršnih ekonomskih razlogov. »Padca tečaja delnice Sava ne povezujemo s poslovanjem Poslovne skupine Sava in družbe Sava,« poudarjajo v družbi.
Tečaj delnic Save se je v zadnjih šestih trgovalnih dneh ob povprečnem dnevnem prometu manj kot 30.000 evrov oz. manj kot 0,016 odstotka trenutne tržne kapitalizacije znižal za 37,1 odstotka. »Menimo, da so ključni razlogi za nizke ravni tečaja splošna negativna gibanja na finančnih trgih ter slaba likvidnost delnice, ob tem pa ne razpolagamo z kakršnimikoli drugimi informacijami, ki bi lahko bile podlaga za takšno gibanje delnice Sava,« navajajo.
Ob tem v Savi še poudarjajo, da delnica podjetja, katere vrednost je trenutno močno podcenjena, ostaja perspektivna, donosna in varna naložba za dolgoročne vlagatelje. Njena vrednost je po vseh pokazateljih višja od trenutnih borznih cen.
Abanka v 2011 načrtuje štiriodstotno povečanje bilančne vsote
Abanka Vipa v letu 2011 načrtuje štiriodstotno povečanje bilančne vsote; ta naj bi sicer letos po ocenah znašala 4,5 milijarde evrov, kar je na ravni lanske in dva odstotka nad načrtovano. Ključne aktivnosti banke v 2011 bodo tako kot letos usmerjene v kreditiranje nebank in pridobivanje primarnih virov financiranja.
Abanka naj bi v letu 2011 ustvarila 25 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 10 milijonov evrov več kot v letošnjem letu. Za letos je namreč dobiček pred davki ocenjen na dobrih 15 milijonov evrov.
To predvidevata finančni plan in poslovna politika Abanke, ki ju je v ponedeljek potrdil nadzorni svet banke, ki se je seznanil tudi s finančnim poslovanjem v prvih desetih mesecih letos, je Abanka sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Nadzorni svet Abanke je izdal tudi soglasje k strategiji upravljanja s tveganji banki in pripadajočim politikam, naložbeni strategiji in strategiji trgovanja za leto 2011, sprejel poročilo o notranjem revidiranju za obdobje julij - september 2010 ter načrt dela službe notranje revizije za leto 2011.
Seznanil se je tudi z ugotovitvami o izsledkih internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti v Abanki, in z vplivom novih pravil kapitalske ureditve (Basel III). Sprejel je tudi ustrezna soglasja skladno z zakonom o bančništvu.
Poleg tega so nadzorni sprejeli še terminski načrt aktivnosti za pripravo zaključnega računa in letnega poročila za leto 2010 ter sej nadzornega sveta in zasedanja skupščine Abanke v letu 2011.
Zavarovalnica Triglav z nezavezujočo ponudbo za Hitov lastniški delež v Abanki
Nadzorni svet Save je prodajo 23,83-odstotnega lastniškega deleža v Abanki Vipa potrdil 18. novembra, pred dnevi pa je Sava z nekaterimi drugimi delničarji Abanke Vipa, katerih skupni lastniški delež presega 50 odstotkov, podpisala pogodbo o skupni prodaji delnic Abanke.
Hit je prodajo deleža v Abanki obelodanil minuli teden. Pri tem so v družbi zapisali, da gre za del dezinvestiranja kot enega izmed sanacijskih ukrepov v strategiji družbe za obdobje 2010-2012 in letošnjem akcijskem načrtu družbe. Poleg Save in Hita se je med prodajalci delnic Abanke razkrila le še družba Vipa Holding.
Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je v ponedeljek prav tako ponovno obravnaval dokapitalizacijo črnogorske hčerinske družbe Lovćen Osiguranje.
Nadzorniki so soglašali, da Zavarovalnica Triglav v postopku dokapitalizacije hčerinske družbe iz Podgorice vpiše in vplača delnice v skupnem znesku 6,5 milijona evrov, kar naj bi družbi omogočilo nemoteno poslovanje.
Nadzorni svet je sicer upravo tudi zadolžil, da pripravi alternativne scenarije v zvezi z naložbo v Lovćen Osiguranje, če ta ne bi izpolnjevanja zastavljenih ciljev.
Alpos v prisilni poravnavi spremenil načrt finančnega prestrukturiranja
Alpos, ki je v prisilni poravnavi, je spremenil program finančnega prestrukturiranja, ki predvideva boljše poplačilo navadnih upnikov kot v osnovnem programu. Njihovo poplačilo je tako predvideno v višini 55 odstotkov.
Po oceni Alposove uprave, ki jo vodi Mirjan Bevc, bo večji del upnikov dobilo poplačano terjatev glede na obliko in kakovost zavarovanja ter razvrstitev v skupni višini več kot 70 odstotkov, je družba v ponedeljek sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze.
Vodstvo Alposa še navaja, da trdno stoji za omenjenim programom finančnega prestrukturiranja in je prepričano, da je program realen in izvedljiv. »Za to obstajajo vsi potrebni in pomembni viri, kot so trg, proizvodne zmogljivosti, uveljavljena blagovna znamka in kadri. Treba pa bo zagotoviti v programu predvidena obratna sredstva,« so še zapisali v Alposu.
Za sredo pa je celjsko okrožno sodišče sklicalo narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Alpos je v devetmesečju ustvaril 55,8 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so čisti prihodki od prodaje znašali 6,5 milijona evrov. V lanskem primerjalnem obdobju je Alpos še vedno posloval z dobičkom, čisti prihodki od prodaje pa so znašali 57,6 milijona evrov.
V okviru prisilne poravnave pa je 106 upnikov prijavilo za 213 milijonov evrov terjatev. Nekateri upniki Alposa so že zahtevali uvedbo stečaja v podjetju, tudi prisilni upravitelj Andrej Marinc ugotavlja, da so razmere v Alposu zelo resne.
Po njegovi oceni Alposov prvotni načrt finančne reorganizacije vsebuje predpostavke, ki jih ni moč uresničiti. Tudi bilanca stanja s konca marca po Marinčevem mnenju ni resničen prikaz finančnega stanja, čeprav je revizor zagotovil, da so računovodski izkazi resničen in pošten odraz finančnega stanja družbe. Zato je Marinc upnike pozval, da pred glasovanjem pozorno proučijo načrt finančne reorganizacije s prilogami.
Pri pregledovanju terjatev je Marinc ugotovil nepravilnost, saj je Alpos svoji hčerinski družbi brez soglasja sodišča dal poroštvo za najem posojila. Kljub temu da ne opravlja nadzora nad tekočim poslovanjem Alposovih hčerinskih družb, pa je Marinc le zbral nekatere informacije o teh družbah.
Tako je ugotovil, da je pet od 12 Alposovih hčerinskih družb kapitalsko neustreznih, dve pa sta na robu tega. Osem podjetij posluje z izgubo iz poslovanja, veliki večini teh družb pa je glede na leto 2009 upadel promet. Alposove hčerinske družbe v tujini pa beležijo brez izjeme tudi več kot desetkrat slabše rezultate poslovanja kot lani.
Po Marinčevem mnenju vse navedene ugotovitve kažejo, da je v celotnem poslovnem sistemu Alposa stanje zelo resno. Zato bo kljub veliki pripravljenosti upnikov za pomoč težko najti način, kako finančno in poslovno sanirati Alpos, opozarja.
Občina Ravne na Koroškem se pogaja glede prodaje Rimskega vrelca
Občina Ravne na Koroškem se v teh dneh intenzivno pogaja z edinim ponudnikom za nakup turističnega kompleksa Rimski vrelec, ki je vplačal varščino. Gre za ljubljansko družbo Abidopharma, ki je v ruski lasti. Župan Tomaž Rožen je za STA povedal, da usklajujejo kupoprodajno pogodbo, ki bi lahko bila podpisana do konca meseca.
Po dveh neuspelih javnih razpisih za prodajo turističnega kompleksa Rimski vrelec se je občina odločila za neposredne pogovore z domačimi in tujimi ponudniki, ki so v preteklosti izkazali interes. Za nakup hotelskega kompleksa s pripadajočim zemljiščem v skupnem obsegu okoli 17.000 kvadratnih metrov se je že v okviru razpisov zanimala družba Abidopharma z ruskimi lastniki, ki je tako edina vplačala varščino in s katero se zdaj po oddani ponudbi pogaja občina.
Ruska družba za Rimski vrelec v Kotljah ponuja 590.000 evrov kupnine in še dodatna nadaljnja vlaganja. V prvi fazi, ki naj bi se zaključila do leta 2012, bi Rusi obnovili sedanji objekt in v njem vzpostavili rehabilitacijski center. V drugi fazi bi predvidoma do leta 2014 zgradili nov hotel s tremi ali štirimi zvezdicami in z okoli 90 posteljami, do leta 2016 pa še turistični in wellness center, je rusko ponudbo opisal župan Rožen.
Strani bi lahko še letos podpisali pogodbo, če se bodo ruski partnerji strinjali z varovalkami, ki jih za uresničitev ponudbe določa občina. Ko bo pogodba usklajena, bo o njej najprej odločal ravenski občinski svet, predvidoma na izredni seji, nato pa bi sledil podpis, je pojasnil Rožen. Ob tem je poudaril, da si želi občina pri prodaji kompleksa predvsem zagotoviti turistični razvoj območja.
Azija
Nikkei malenkost izgubil, neenotno pa se je trgovalo na ostalih azijskih borzah
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v ponedeljek v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.167,23 točke. To je 11,09 točke ali 0,11 odstotka manj kot v petek.
Tečaji delnic na Japonskem so pod pritiskom, predvsem zaradi močnejšega jena, ki škodi japonskim izvoznikom, in želje vlagateljev po odločnejši akciji ameriške centralne banke Federal Reserve za spodbuditev rasti ameriškega gospodarstva, poročajo tuje tiskovne agencije.
Z 0,36-odstotnim padcem pa je trgovanje sklenil indeks Hang Seng hongkonške borze. Osrednji indeks seulske borze je medtem zdrsnil za 0,18 odstotka.
Po drugi strani pa so rast beležili v Šanghaju (0,52 odstotka), Singapurju (0,42 odstotka) in Taipeiu (0,91 odstotka).
Surovine, valute in zlato
Nafta v območju 90 dolarjev za sodček
Nafta je v ponedeljkovem azijskem trgovanju sicer nadaljevala petkovo rast, ko so cene dosegle najvišje ravni v zadnjih več kot dveh letih, nato pa se je trend obrnil in cena je padla pod izhodišče. Kot je razvidno s spletne strani newyorške borze, je bila cena zahodnoteksaške lahke nafte z januarskim dobavnim rokom popoldne pri 89,15 dolarja, kar je štiri cente manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena januarja, se je na londonski borzi glede na petek pocenila za 19 centov na 91,23 dolarja.
Cene nafte so se v petek zvišale, ker so vlagatelji povsem prezrli nespodbudne številke o ameriški brezposelnosti, medtem ko se je tečaj dolarja znižal. Zaradi nižjega tečaja dolarja je namreč nafta za vlagatelje veliko bolj zanimiva, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Nafto pa po besedah analitikov draži tudi močno povpraševanje po gorivih, ki ga je spodbudilo hladno vreme v Evropi.
Tečaj evra preko 1,33 dolarja, zlato zopet na rekordnih nivojih
Evro je ponovno zrasel preko 1,33, potem ko je v popoldanskem času padel pod to vrednost in izgubil praktično ves prirast s konca minulega tedna. Evropska centralna banka (ECB) je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,3280 dolarja, medtem ko je v petek ta znašal 1,3246 dolarja.
| Cena zlata je dosegla nov rekord s tem, ko je presegla 1.400 dolarjev za unčo. Greg Zuckerman sprašujeme Simona Constablea zakaj je zlato postal tako popularen in zakaj meni, da se lahko zgodi, da bomo v kratkem priča koncu zlate mrzlice. | Tatyana Shumsky, Brian Baskin in Paul Vigna se pogovarjajo o vračanju cene zlata v rekordno območje, nafti, ki se približuje ceni 90 dolarjev za 159-litrski sodček in vlagateljih, ki zaradi nezaupanja v evro in dolar, svoj denar selijo v zlato in surovine. |
Vrednosti pomembnih kazalnikov za 6. 12. 2010
| Ime | Področje | Vrednost | Δ | % |
| SBI TOP | LJSE | 823,25 |
- 17,48 |
- 2,08 |
| Dow Jones Industrial Average |
NYSE | 11.362,19 | - 19,90 |
- 0,17 |
| S&P 500 | NYSE | 1.223,12 | - 1,59 |
- 0,13 |
| Nasdaq Composite | Nasdaq | 2.594,92 | + 3,46 | + 0,13 |
| Eurostoxx 50 | Evropa | 2.769,96 | - 12,43 | - 0,45 |
| FTSE 100 | London | 5.770,28 | + 24,96 |
+ 0,43 |
| DAX | Frankfurt | 6.954,38 | + 6,66 | + 0,10 |
| CAC 40 | Paris | 3.749,23 | - 1,32 |
- 0,04 |
| Nikkei 225 | Tokio | 10.167,23 | - 11,09 | - 0,11 |
| Hang Seng | Hong Kong | 23.237,69 | - 82,83 | - 0,36 |
| EUR/USD | valute | 1,3310 | - 0,0105 |
- 0,78 |
| USD/JPY | valute | 82,8150 | + 0,28 |
+ 0,34 |
| Nafta* | surovine | 88,93 $ |
- 0,45 |
- 0,50 |
| Zlato** | žlahtne kovine | 1.424,40 $ | + 9,10 |
+ 0,64 |
| 10-letne ame. držav. obveznice | obveznice | 2,9410 % | - 0,0760 | - 2,52 |
| * - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g |
||||
