Kljub slabšim podatkom s trga dela Wall Street v zelenem

ZDA

Wall Street kljub slabšim podatkom s trga dela končal v zelenem

Trgovanje na ameriškem Wall Streetu se je v petek začelo z rahlim padcem tečajev delnic. Spodbudili so ga podatki o rasti stopnje brezposelnosti v ZDA.

Stopnja brezposelnosti v ZDA se je novembra zvišala na 9,8 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih. Hkrati se je upočasnilo tudi zaposlovanje.

Stopnja brezposelnosti v ZDA poskočila na 9,8 odstotka

Stopnja brezposelnosti v ZDA se je v novembru zvišala na 9,8 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih. Hkrati se je zaposlovanje upočasnilo. Delodajalci so namreč zaposlili le 39.000 novih delavcev, kar je veliko manj od oktobra ustvarjenih 172.000 novih delovnih mest, so sporočili z ministrstva za delo.

Šibkost trga dela je bilo občutiti v vseh panogah, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Število delovnih mest so prejšnji mesec zmanjšali tako v trgovini na drobno kot v tovarnah, gradbeništvu, financah in vladnih službah. Po drugi strani so največ zaposlovali v zdravstvu, večinoma v bolnišnicah.

Številni ekonomisti so za november napovedovali odprtje vsaj 150.000 novih delovnih mest v ZDA. V gospodarstvu je bilo namreč v zadnjem času opaziti znake okrevanja, saj so se naročila v industriji okrepila, prodaja avtomobilov se je povečala, začetek preprazničnih nakupov pa se je začel obetavno. Vendar pa se to ni odrazilo v množičnem zaposlovanju.

Storitvene dejavnosti v ZDA rastejo, tovarniška naročila padajo

Evropa

Evropske borze neenotno

V območju evra in EU oktobra rast trgovine na drobno

Mol želi povečati delež v Ini

Madžarska naftna družba Mol je v petek tudi preko Zagrebške borze manjšim delničarjem hrvaške naftne družbe Ina ponudila odkup njihovih delnic po ceni 2.800 kun (378 evrov). Da želi postati večinska lastnica Ine, je nepričakovano sporočila v četrtek popoldne na novinarski konferenci v Zagrebu. Trgovanje z delnicami Ine so nemudoma zaustavili.

Mol ima od v letu 2008 objavljene prevzemne ponudbe v lasti 47,1 odstotka delnic Ine, država pa 44,8 odstotka. Predmet ponudbe je tako osem odstotkov delnic v lasti institucionalnih in zasebnih investitorjev.

Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je od Zagrebške borze zahtevala začasno zaustavitev trgovanja z delnicami Ine, dokler Mol javnosti ne bo obvestil, zakaj so se odločili za omenjeno ponudbo. Kot je dodala, je Mol ponudbo objavil v četrtek na izredni novinarski konferenci v Zagrebu, ko je bilo treba za delnico Ine na borzi odšteti približno 230 evrov.

Zdaj ponujena cena je enaka tisti, po kateri je Mol delnice Ine kupil leta 2008. Pozneje se je vrednost Inine delnice znižala in se je v zadnjem času gibala med 229 in 241 evrov.

Hrvaško vlado je nepričakovana poteza Mola presenetila. Finančni minister in predsednik nadzornega odbora Ine Ivan Šuker je izjavil, da gre za »nekorektno potezo« Mola. Časnik Novi list pa poroča, da vlada od Mola ni prejela nobene napovedi ali obvestila o ponudbi za nakup delnic.

Molova objava ponudbe prihaja v času, ko se končujejo pogajanja med hrvaško vlado in madžarsko družbo o plinskih poslih. Kot je poročal Večernji list, vlada ne bo prevzela prodaje uvoženega plina oz. nedobičkonosnega dela plinskih poslov od Ine, sicer pa bo dovolila podražitev plina za 12 ali 13 odstotkov.

Medtem so iz Mola potrdili, da ponudba za nakup delnic ni povezana s pogajanji o plinskih poslih.

Zaradi protesta kontrolorjev letenja v Španiji odpovedi letov

Slovenija

Ljubljanska borza v petek zaprta

Na Ljubljanski borzi se v petek zaradi priprav na uvedbo mednarodnega trgovalnega sistema Xetra ne bo trgovalo. Borza bo Xetro uvedla v ponedeljek, ko se bodo začela uporabljati tudi nova pravila borze, zadnji trgovalni dan na sistemu BTS pa je bil četrtek.

Z uvedbo Xetre bo Ljubljanska borza postala del mednarodnega kapitalskega trga. Xetra je vodilna mednarodna trgovalna platforma, ki jo uporablja več kot 250 finančnih družb z več kot 4.800 borznimi posredniki. Investitorji dostopajo do Xetre neposredno iz 18 evropskih držav in držav Bližnjega vzhoda.

Xetra bo omogočila lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, kar bo imelo pozitiven vpliv na likvidnost in tudi oblikovanje tečajev delnic. Za dosego večjega zanimanja tujih vlagateljev za slovenske produkte se vzporedno v tujih finančnih centrih izvaja tudi mednarodna promocija.

Z uvedbo Xetre se bodo začela uporabljati tudi nova pravila borze, ki so začela veljati 20. novembra. Osrednja sprememba novih pravil je prehod na zaključni tečaj kot uradni borzni tečaj vrednostnih papirjev. Za boljše oblikovanje zaključnih tečajev se v neprekinjenem trgovanju uvaja zaključna avkcija, v kateri se dodatno koncentrira ponudba in povpraševanje.

Krka odkupila za 350.000 evrov lastnih delnic

V skladu z napovedjo minulega tedna je novomeška družba Krka prejšnji petek začela odkupovati lastne delnice, vendar le do 10-odstotne ravni, to je dobrih 3,5 milijona delnic. Do četrtka je tako na ljubljanski borzi pridobila 5.561 lastnih delnic v skupni vrednosti skoraj 350.000 evrov.

Kot je minuli teden na novinarski konferenci o devetmesečnem poslovanju novomeške Krke napovedal predsednik njene uprave in generalni direktor Jože Colarič, bo družba skladno s pooblastilom lanske skupščine delničarjev začela s pridobivanjem lastnih delnic. Pridobivala pa jih bo s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu, je pojasnil.

Konec novembra je bilo v registru lastnikov delnic Krke pri KDD vpisano 35.426.120 izdanih delnic Krke. Kot je v petek objavila družba, je skupno število lastnih delnic znašalo 1,6 milijona oz. skoraj 4,6 odstotka izdanih, delnic z glasovalno pravico pa je bilo slabih 33,8 milijona.

V kratkem naj bi bila naprodaj več kot polovica kranjske Save

V zadnjih dneh je bil po pisanju časnika Dnevnik v organizaciji prvega moža NFD Holdinga Staneta Valanta oblikovan delničarski sporazum za prodajo Save, h kateremu naj bi že pristopili lastniki s skupno več kot 50 odstotki delnic kranjskega poslovnega sistema. Razpis za prodajo delnic naj bi bil objavljen že pred koncem leta.

Prodajalce naj bi po pisanju Dnevnika organizirala družba Finetol iz skupine okoli družbe NFD oziroma v njenem imenu Valant. Investicijski svetovalec za izvedbo prodajnih postopkov naj bi bil že izbran, razpis za prodajo delnic pa bi lahko pogodbenice v delničarskem sporazumu objavile že pred koncem letošnjega leta.

Razlogi za takšen korak naj bi bili po pisanju Dnevnika enaki kot pri nedavni nedavni odločitvi Save in nekaterih drugih delničarjev Abanke, da pristopijo k prodaji več kot 50 odstotkov tretje največje slovenske banke. Gre namreč za finančne težave največjih nedržavnih lastnikov Save. Skoraj 30-odstotna lastnika Save sta namreč tudi Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba.

Dnevnik med verjetnimi pogodbenimi strankami omenja Merkur, ki je 6,72-odstotni lastnik Save, skupino družb okoli NFD (NFD Holding, Oddus, Finetol, Maksima Invest), ki imajo 14,34-odstotni lastniški delež in podjetje PSL Storitve, za katerim naj bi stali nekateri vodstveni delavci Save, čeprav to ves čas zanikajo.

Kot piše časnik, so se družbe znašle v resnih težavah, ker so za posojila pri bankah delnice Save zastavile po bistveno višjih cenah, kot je trenutna tržna vrednost. Samo v zadnjih dveh mesecih se je namreč vrednost delnice kranjske družbe prepolovila, banke pa zato sedaj terjajo dodatna zavarovanja, ki jih družbe ne morejo zagotoviti. V primeru NFD Holdinga pa gre tudi za veliko zadolženost, ki močno presega vrednost kapitala.

Kot dodaten moment v vsej zgodbi Dnevnik navaja tudi navzkrižno lastništvo med Savo in omrežjem NFD. Sava je namreč tudi 24,6-odstotni lastnik NFD Holdinga in 21,3-odstotni delež Maksime Investa. Valant naj bi prav prek Save obvladoval lastništvo sistema NFD, zato naj bi se po ugibanjih Dnevnika skušal z morebitnim kupcem dogovoriti za varovanje lastniške strukture sistema NFD.

Turistični sektor poletno sezono ocenjuje slabše od napovedi

Predstavniki turističnega sektorja obdobje poletne sezone ocenjujejo slabše od napovedi, kaže indeks turističnega zaupanja Inštituta za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani. Čeprav je kazalo, da se zaupanje v razvoj turizma vrača, pa poletna sezona ni zadostila pričakovanjem, kar je povzročilo ponoven upad zaupanja.

Razočaranje se je preneslo tudi na napovedi, saj so se te po konstantni rasti v zadnjih treh krogih anketiranja med turističnimi delavci ponovno poslabšale. Po postopnem vračanju poslovnega optimizma, turistični delavci v naslednjih štirih mesecih napovedujejo slabše poslovanje, kot bi bilo običajno pričakovati.

Nasprotno pesimistični poslovni sliki na ravni Slovenije pa so indeksi zaupanja za Evropo in svet optimistični. Tako ocene kot tudi napovedi so nad mejo zaupanja v razvoj turizma. Anketirani predstavniki turističnega sektorja v Evropi in svetu so mnenja, da so bili doseženi poslovni rezultati v obdobju poletne sezone (maj - avgust) boljši od običajnih za to obdobje. Hkrati boljše rezultate napovedujejo tudi za obdobje september - december.

Nižje ocene in napovedi za Slovenijo potrjuje tudi nižja letna rast mednarodnih turističnih prihodov v obdobju maj - avgust v primerjavi z Evropo in svetom. V Sloveniji je bil v maju in avgustu zabeležen upad v mednarodnih turističnih prihodih, medtem ko je v Evropi in svetu v vseh štirih mesecih razvidna visoka rast.

Svetovna turistična organizacija od leta 2003 izračunava indeks turističnega zaupanja, ki vsebuje svetovne in regionalne izračune. Na osnovi tako zbranih podatkov ni mogoče oceniti, kakšno je zaupanje v razvoj turizma v Sloveniji. To omogoča slovenski indeks turističnega zaupanja, ki ga od 1. januarja 2008 izračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.

Glede nove koncesije za karavanško vodo na potezi okoljsko ministrstvo

Voda izpod Karavank, ki je bila pred leti na voljo kot ustekleničena voda Juliana, se kljub prizadevanjem jeseniške občine še vedno v večji meri neizkoriščena izteka v Savo. Po številnih še nerešenih sporih in tožbah glede odločitve za razpis nove koncesije ponovno na potezi okoljsko ministrstvo.

Po prenehanju delovanja polnilnice vode Juliana pravni spor med podjetji, ki si želijo pravice za črpanje vode izpod Karavank, še vedno onemogoča podelitev koncesije in ponovni zagon proizvodnje. »Postopki na sodišču še vedno niso rešeni in zadeva je zelo pravno zapletena, zato sem prepričan, da bi moralo ministrstvo za okolje in prostor situacijo rešiti z razpisom nove koncesije,« je za STA dejal župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger.

Jeseniška občina se skupaj s kranjskogorsko v skupnem podjetju Karavanška voda tudi sama poteguje za pridobitev koncesije. Z bivšim okoljskim ministrom je imela tudi že sklenjen dogovor o podelitvi vodnega dovoljenja, vendar je tudi temu sledila pritožba. Za pravico do črpanja vode se namreč še vedno bori tudi družba Voda Juliana, ki naj bi pred leti skupaj s polnilnico kupila tudi koncesijo in blagovno znamko.

Omenjena pritožba je bila na sodišču zavrnjena in vrnjena na ministrstvo za okolje in prostor, ki je ponovno na potezi, saj ima pristojnosti za odločanje glede vodnih virov. »Pri tem projektu so bili števili gospodarski in politični zapleti, ki jih je sedaj treba pozabiti in poiskati rešitev, da vodo ponovno spravimo na trg in ustvarimo delovna mesta,« je poudaril Mencinger. Direktor kranjskogorske občinske uprave Rajko Puš pa je dodal, da je to vsekakor dobra poslovna priložnost. Tako za stekleničenje kot za uporabo kakovostne vode.

Mencinger je pojasnil, da ima občina Jesenice za polnilnico že dalj časa pripravljenih 35.000 kvadratnih metrov površin v neposredni bližini vodnega vira, urejeno prostorsko dokumentacijo in izražen interes nekaterih slovenskih podjetij za takojšnjo gradnjo polnilnice, ki bi prinesla 50 delovnih mest. Ker gre tudi za okoljsko najmanj obremenjujočo gospodarsko dejavnost, bi Mencinger od ministrstva pričakoval ponoven razpis koncesije.

Koncesijo bi nato podelili tistemu, ki ustreza razpisnim pogojem in zadeva bi bila lahko rešena v treh mesecih, meni Mencinger. Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da je za razpis koncesije pristojna vlada in da je odločitev o razpisu preuranjena, saj upravni postopek v zvezi z delnim vodnim dovoljenjem družbi Karavanška voda, ki je bil po sodbi upravnega sodišča avgusta vrnjen na ministrstvo, še ni končan.

Poziv k izdaji koncesije za črpanje vode je lansko pomlad na ministrstvo za okolje in prostor že podala tudi družba Voda Juliana, ki je leta 2003 kupila propadlo družbo Perne Juliana. V omenjeni družbi so prepričani, da njihova pravica do črpanja vode temelji na leta 1990 sklenjeni pogodbi z nekdanjim Vodovodom Jesenice.

Vendar je leta 2009 tedanji minister za okolje in prostor Karl Erjavec sklenil, da bodo na ministrstvu z odločitvijo počakali na razrešitev sodnih sporov. Ti se vlečejo že skoraj deset let, vanjo pa je poleg družbe Voda Juliana in jeseniške občine vključena tudi Radenska, ki so bori za blagovno znamko.

Medtem se kakovostna karavanška voda, ki je vse do konca proizvodnje leta 2005 dosegala visoke deleže med ustekleničenimi vodami na slovenskem trgu, neizkoriščena izliva v Savo, le del pa jo zajemajo v jeseniško javno vodovodno omrežje.

Paloma letos s skoraj tremi milijoni evrov izgube

Paloma bo leto 2010 kljub nekoliko višjim prihodkom kot leto prej sklenila s približno 2,5 do tremi milijoni evrov izgube, kar je posledica zgodovinsko najvišjih cen celuloze v poletnih mesecih. Po besedah predsednika uprave sladkogorske tovarne papirja Bojana Rajtmajerja si že prihodnje leto obetajo boljši izkupiček.

»Letošnje Palomino poslovanje je v primerjavi z lanskim bistveno slabše. Na prihodkovni strani smo trenutno nekje na ravni lanskega leta, ob koncu leta pa bo izkupiček celo nekoliko boljši. Vendar pa na odhodkovni strani beležimo bistveno višje stroške zaradi visoke cene naše vhodne surovine, zato bomo poslovali z izgubo,« je dejal Rajtmajer in dodal, da bodo tudi letos zabeležili okoli 85 milijonov evrov prihodkov.

Kot je povedal, je pravkar v pripravi gospodarski načrt za leto 2011, v katerem znova kaže na rast prihodkov in s tem boljše poslovanje. To je utemeljil s tem, da bo cena celuloze prihodnje leto gotovo nižja, čeprav še vedno bistveno višja od povprečja zadnjih petih let.

»Boljše poslovanje si obetamo tudi na osnovi vseh aktivnosti v lanskem in letošnjem letu, s katerimi povečujemo učinkovitost tako na proizvodni kot na prodajni strani. Rezultat tega bo rast prihodkov in zniževanje stroškov, s tem pa bomo nevtralizirali tudi visoko ceno celuloze,« je še pojasnil prvi mož Palome.

Tudi pri iskanju strateškega partnerja so po njegovih besedah trenutno povsem v skladu s terminskim načrtom. Rajtmajer pričakuje, da bodo zavezujoče ponudbe zbrali do konca januarja, zainteresirani vlagatelj, ki bo izpolnil vse pogoje ter zadovoljil tako lastnike kot ostale deležnike, pa naj bi bil izbran v začetku februarja. Celoten postopek bo zaradi formalnosti zaključen aprila prihodnje leto, še meni.

Kot je predsednik uprave znova poudaril, potrebuje Paloma za razvoj in rast ter realizacijo zastavljenih ciljev, s katerimi bi lahko bila družba leta 2015 med najuspešnejšimi evropskimi podjetji v svoji branži, okoli 20 milijonov evrov svežega kapitala.

Sladkogorska družba je v letu 2009 beležila okoli tri milijone evrov čistega dobička, a so ji takrat šle na roko razmeroma nizke cene celuloze. Kot poudarjajo v podjetju, je dokapitalizacija nujna prav zato, da bi zmanjšali tovrstne vplive na poslovanje. Po pripravljenem investicijskem načrtu bi družba do leta 2015 lahko začela ustvarjati dobiček v višini 11 milijonov evrov ter ustvarila za okoli 110 milijonov evrov prometa.

V Thermani Laško letos pričakujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov

V Thermani Laško letos pričakujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot lani. Direktor družbe Roman Matek je z letošnjim poslovanjem zadovoljen, saj bo podjetje po dveh letih izgube letos imelo morda celo minimalen dobiček.

Kot je Matek dejal za STA, bodo leto 2010 sklenili z več kot 160.000 prenočitev, kar Thermano Laško uvršča na četrto mesto med slovenskimi naravnimi zdravilišči po ustvarjenih prenočitvah. Po njegovih besedah je izguba v zadnjih dveh letih predvsem posledica vlaganj v nove naložbe in slabih razmer v turizmu.

Poudaril je, da so letos končali naložbo v wellness park, v okviru katerega so zgradili tudi kongresni hotel s 84 sobami. V letu 2011 pa bo Thermana Laško pozornost namenila kakovosti in trženju svojih storitev. Posebnih naložb po Matkovih besedah prihodnje leto najverjetneje ne bo.

Na vprašanje, kdaj bo podjetje začelo graditi hotel ob celjski športni dvorani Zlatorog na Hudinji, je Matek odgovoril, da je hotel že projektiran, trenutno poteka pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar bo gradnja odvisna od pridobitve finančnih virov. Zemljišče za gradnjo hotela je družba pridobila že pred štirimi leti.

Thermana Laško načrtuje tudi razširitev centra za varstvo starejših, vendar je tudi ta naložba odvisna od finančnih virov in dobre volje države pri podelitvi koncesije za varstvo starejših, je še dejal Matek.

Azija

Rast tečajev delnic v Aziji

Tečaji delnic na borzah v Aziji so v petek nadaljevali rast, ki so jo spodbudili optimistični konjunkturni podatki iz ZDA ter pripravljenost Evropske centralne banke, da zagotovi zadostne količine denarja za finančne ustanove.

Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal že tretji dan zapored. Tokrat je pridobil 0,10 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 10.178,32 točke. V tem tednu je Nikkei porasel za 1,4 odstotka.

Podobno rast so zabeležili tudi indeksi borz v Hongkongu in Južni Koreji. Prav tako so se podražile delnice v Avstraliji, Singapuru in na Tajvanu, pocenile pa so se na Novi Zelandiji.

Za pol odstotka se je znižal tudi indeks kitajskih delnic Shanghai Composite, saj so se razširile govorice, da namerava kitajska centralna banka zvišati obrestne mere, da bi zajezila inflacijo.

Kitajska obljublja zaostritev denarne politike

Kitajska je v petek zagotovila, da bo v prihodnjem letu zaostrila denarno politiko. Politbiro vladajoče komunistične stranke se je namreč odločil, da bo držo pri denarni politiki spremenil iz »razmeroma ohlapne« v »preudarno«, poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Politbiro se po njihovih navedbah zavzema za »uvedbo aktivne fiskalne politike in preudarne monetarne politike, da bi povečali osredotočenost, prilagodljivost in učinkovitost makroekonomskih prilagoditev«.

Po pojasnilih analitikov gre za znak, da drugo največje gospodarstvo na svetu krepi ukrepe za boj proti inflaciji. Oktobrska inflacija je na letni ravni znašala kar 4,4 odstotka.

Inflacijski pritiski pa naj bi rasli zaradi pritekanja kapitala v državo in pričakovanj glede revalvacije kitajske valute juan.

Analitiki ob tem dodajajo, da gre zdaj pričakovati dvige obrestnih mer, vsaj enega do konca letošnjega leta in dodatne tri v letu 2011.

Kitajski potniški vlak vozil z rekordno hitrostjo

Za predsednika družbe Samsung Electronics imenovan Jay Y. Lee

Surovine

Nafta najprej navzdol, potem pa preko izhodiščne vrednosti

Cene nafte so se v petek, potem ko so četrtkovo trgovanje končale z rastjo, v jutranjem trgovanju najprej znižale, popoldne pa se je trend obrnil in presegel izhodiščno vrednost. Vlagatelje skrbijo predvsem podatki glede stopnje brezposelnosti v ZDA, največjem gospodarstvu na svetu, po poročanju ameriške tiskovne agencije pojasnjujejo analitiki.

Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, je 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavnim rokom januarja, ki je v četrtek pridobila 1,25 dolarja, med trgovanjem dosegel 88,33 dolarja, kar je nova najvišja vrednost letos. S spletne strani newyorške blagovne borze je razvidno, je bila cena te nafte popoldne pri 88,13 dolarja, kar je 13 centov več kot ob koncu trgovanja v četrtek.

Na londonski borzi se je severnomorska nafta brent z januarskim dobavnim rokom, ki se je po rasti v četrtek končala pri 90,69 dolarja, podražila za 20 centov na 90,89 dolarja.

Nafta se je sicer v četrtek podražila na najvišjo raven v zadnjih treh tednih, med drugim na račun spodbudnih podatkov o trgovini na drobno v ZDA.

Valute

Tečaj evra preko 1,33 dolarja

Tečaj evra se je po objavi podatkov o brezposelnosti v ZDA zvišal nad mejo 1,33 dolarja; popoldne so s skupno evropsko valuto trgovali po 1,3359 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Evropska centralna banka (ECB) je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,3246 dolarja, medtem ko je v četrtek znašal 1,3155 dolarja.

Vrednosti pomembnih kazalnikov za 3. 12. 2010