Sončna energija prinaša donos tudi za vlagatelje.
Zdelo se je, da je usmerjenost v čisto energijo skupni imenovalec, okrog katerega se strinja večina razvitega sveta. A kot na marsikaterem področju je leto 2025 prineslo veliko burnih sprememb tudi na področju trajnostnega razvoja. V Združenih državah Amerike se pod novo administracijo Donalda Trumpa odvija odkrito nasprotovanje okoljski regulativi – vrsta ukrepov, usmerjenih v zmanjšanje podpore trajnostnim projektom, ogroža dosedanje napredke na področju zelenega prehoda. A svet gre naprej – še posebej Evropa, ki kljub birokratskim spodrsljajem (niti mi se enako kot na primer novi nemški kancler Friedrich Merz ne moremo izogniti vprašanju, ali so fiksni zamaški na plastenkah res ključni korak naprej) ohranja jasno vizijo zeleni prihodnosti. Sončna energija je vse pomembnejša tudi za Kitajsko, saj je ta med vodilnimi pri razvoju izdelkov, novih tehnoloških inovacija in širjenju solarnih zmogljivosti v gospodarskem in zasebnem sektorju.
Po drugi strani pa postajajo projekti, povezani s proizvodnjo, hrambo in optimalnim izkoriščanjem solarne energije vse privlačnejši tudi za vlagatelje, ki iščejo projekte s stabilnim donosom in nizkim dolgoročnim tveganjem.
Vse več je primerov, da trajnostne rešitve ne pomenijo več le »odgovornega ravnanja«, temveč tudi konkurenčno prednost na trgu.
Številna podjetja in vlagatelji že prepoznavajo moč projektov, ki so hkrati tržno uspešni, trajnostni in usmerjeni v prihodnost.
Med vrsticami se vedno bolj piše nov jezik gospodarstva: podjetja, ki spoštujejo ESG (okoljske, družbene in upravljavske) smernice ter sledijo pravilom direktive CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive), niso le »bolj trajnostna« – so tudi bolje pripravljena na tveganja, lažje pridobivajo financiranje in pritegnejo dolgoročne vlagatelje.
Kaj pomenita ESG in CSRD – in zakaj to zanima vlagatelje?
|
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bo sončna energija v prihodnjem desetletju igrala ključno vlogo pri zeleni tranziciji. Stroški solarnih sistemov so se v zadnjih desetih letih znižali za več kot 80 %, obenem pa se je njihova učinkovitost občutno izboljšala. V številnih državah, tudi zunaj Evrope, sončna energija danes predstavlja najcenejši vir elektrike – ne le za gospodinjstva, temveč tudi za industrijo in storitvene dejavnosti. Vse to pomeni, da se je tudi poslovna računica končno prevesila na stran obnovljivih virov.
Ta razvojni preskok je posebej zanimiv za vlagatelje. Povečana stroškovna učinkovitost, stabilen vir energije in dolgoročna politična podpora trajnostnim ciljem ustvarjajo razmere, v katerih se sončna energija vse bolj uveljavlja tudi kot finančno zanimiva naložbena priložnost. Mednarodni investicijski tokovi vedno pogosteje prinašajo projekte, ki imajo jasno opredeljene okoljske učinke, visoko stopnjo transparentnosti in dolgoročno poslovno vzdržnost. To niso več nišne zgodbe, temveč osrednji del globalne transformacije, kjer ima vsaka regija svojo dinamiko. Zanimivo, med tistimi, ki so na tem področju zelo aktivni, so tudi naši sosedje, Italijani.
Zakaj vlagatelji vse bolj iščejo trajnostne projekte?
Nekateri vlagatelji se za trajnostne naložbe odločajo zaradi vrednot, drugi pa kot pri drugih, »klasičnih« naložbah predvsem zaradi pričakovanja stabilnega donosa in zaščite pred tveganji prihodnosti. To še posebej prihaja v poštev v časih, kot so sedanji. Ob večji volatilnosti trgov in skrajno nepredvidljivih politično-gospodarskih vplivih si marsikdo pač želi še kako drugo zgodbo razen »vročih žemljic«, kakršne so bile dolgo časa na primer tehnološke naložbe.
Vedno bolj se kaže, da podjetja (v proizvodnji in storitvah, pa tudi tista, ki so gonilo naložb za projekte), ki upoštevajo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike, niso le družbeno odgovorna – temveč tudi operativno bolje pripravljena na izzive sodobnega poslovanja. To velja zlasti v Evropi, kjer nova zakonodaja podjetjem nalaga podrobnejše poročanje o trajnostnih praksah.
Direktiva o trajnostnem poročanju (CSRD), ki jo postopno uvaja Evropska unija, določa, da bodo morala vsa večja podjetja poročati o svojem vplivu na okolje, delovno okolje, upravljanje in skladnost s cilji podnebne nevtralnosti. To pomeni, da bodo vlagatelji imeli jasnejši vpogled v dejansko delovanje podjetij, ne le v njihove bilance. Ob tem bodo projekti, ki že danes upoštevajo te standarde, imeli prednost pri financiranju – saj bodo bolj verodostojni in manj tvegani z vidika regulative.
Obstaja tudi širši gospodarski kontekst: projekti, ki uspešno povezujejo trajnostne cilje z inovativnimi poslovnimi modeli, postajajo nosilci razvoja v lokalnih skupnostih in ključni partnerji v širših gospodarskih ekosistemih. Vse več podjetij razvija rešitve, ki združujejo energetsko učinkovitost, lokalno proizvodnjo in pametno upravljanje virov. Taki pristopi omogočajo tako poslovno rast kot tudi pozitiven vpliv na okolje in zaposlovanje.
Podjetniške obveznice: novo gonilo trajnostnih projektov
Pomembno je poudariti, da se trajnostni prehod ne financira le s subvencijami ali javnimi sredstvi. V zadnjem času narašča število projektov, ki trajnostne spremembe uresničujejo z izdajo podjetniških obveznic, namenjenih vlagateljem, ki iščejo vnaprej določen, stabilen letni donos. Takšni instrumenti postajajo še posebej zanimivi v obdobju finančne volatilnosti, saj omogočajo vlagateljem sodelovanje pri zelenih in socialno odgovornih projektih, hkrati pa ohranjajo predvidljivost izplačil. Obveznice, vezane na sončne elektrarne, energetsko prenovo, lokalne proizvodne verige ali digitalizacijo trajnostnih procesov, postajajo del širšega procesa, v katerem kapital aktivno soustvarja prihodnost.
Ena največjih zmot, povezanih s trajnostjo, je še vedno predstava, da gre za kompromis med dobičkom in vrednotami. V praksi pa številne naložbe dokazujejo ravno nasprotno: prav projekti, ki spoštujejo okoljske in družbene vidike, ustvarjajo višjo dodano vrednost. Odgovor na to ni v moraliziranju (ali »greenwashingu«), temveč v konkretnim številkah.
Učinkovitejša poraba energije, skladnost z regulativo, večje zaupanje javnosti in vlagateljev ter lažji dostop do financiranja so le nekateri od razlogov, zaradi katerih se podjetja in vlagatelji odločajo za trajnostno pot.
Investitorji, ki danes prepoznajo te trende, ne stavijo zgolj na prihodnost planeta – temveč tudi (ali predvsem) na prihodnost svojih vlagateljskih portfeljev. V razmerah, v katerih se kljub protivetru iz ZDA svet usmerja v trajnostni razvoj in ga marsikje uresničuje, postaja okolje za projekte, ki združujejo tehnologijo, učinkovitost in odgovornost, vse privlačnejše in spodbudnejše.
Trajnost ni več alternativa – je osnova pametnih naložb.
Danes je bolj kot kadarkoli doslej jasno, da vlaganje v trajnostno prihodnost ni več stvar idealov ali iluzornih pričakovanj, temveč strateške presoje. Projekti, ki vključujejo sončno energijo, učinkovito rabo virov in ESG standarde, niso samo v duhu časa – postajajo temelj sodobne ekonomije. In to je priložnost, ki je pametni vlagatelji ne spregledajo.
