»Svobodni trgi in mednarodna menjava so nujni za razvoj«

V zadnjem času so centralne banke po vsem svetu, vključno s tistimi na Filipinih, na Tajskem, v Indoneziji, Maleziji, Izraelu, Tajvanu, Braziliji in na Japonskem, intervenirale na deviznih trgih v upanju devalvacije lastne valute (več v »Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?«). Ampak zdi se, kot da se valutni špekulanti gibljejo prav tako hitro, prodajajo ameriške dolarje in stavijo na to, da bo ameriška valuta nadaljevala padec. O tem priča tudi podatek, da so stave na nadaljnji padec ameriškega dolarja v tednu, ki se je končal 15. oktobra, na terminskem trgu v Chicagu z 32,6 milijardami, dosegle skoraj rekordne vrednosti. Nenadoma se zdi, da je vsak narod na valutnem trgu sam zase in poskuša obrniti valutna razmerja v svojo korist. Ali lahko govorimo o začetku »valutne vojne«?

Uroš Vek, KBM Infond: »Na kapitalskih trgih se pričakuje ponovno ukrepanje ameriške centralne banke (Fed) preko t.i. QE2, oz. drugega kvantitativnega sproščanja. Dodatna likvidnost naj bi pozitivno vplivala na dvig gospodarske aktivnosti. Zadnji makroekonomski podatki namreč kažejo na ohlajanje rasti v ZDA. Dodatna ponudba denarja bo negativno vplivala na vrednost dolarja in s tem na njegovo nadaljnje padanje. Zraven besedne vojne, ki že poteka, je v ameriškem zakonodajnem procesu zakon, ki predvideva uvajanje uvoznih carin na kitajske izdelke. Vendar bi zaostrovanje na tem področju negativno občutili vsi gospodarski subjekti. Za rast in razvoj svetovnega gospodarstva so svobodni trgi in mednarodna menjava nujen pogoj.«

V preteklih tednih smo bili priča napetostim med razvitimi državami ter državami v razvoju, predvsem Kitajsko. V Washingtonu, Tokiu in po najpomembnejših prestolnicah območja evra so namreč prepričani, da v Pekingu umetno zadržujejo podcenjen tečaj juana glede na dolar, evro in jen ter s tem krepijo konkurenčne prednosti kitajskih izvoznikov. Kitajske oblasti odgovarjajo, da gre zgolj za protekcionistične vzgibe razvitih držav. Ali menite, da bo Kitajska popustila zahtevam najrazvitejših držav z ZDA na čelu, da naj zviša tečaj juana?

Uroš Vek, KBM Infond: »Administracija predsednika Obame poskuša na vsak način izvajati pritisk na oblast v Pekingu za dvig vrednosti njihove valute juana. Trenutno ta taktika še ni obrodila sadov. V prihodnje lahko pričakujemo počasno popuščanje Kitajske. Menim, da nenadnih in korenitih sprememb pri valutni politik juana ne smemo pričakovati. Izvajal se bo nekakšen gradualizem. Kitajska bo počasi dvigovala vrednost valute, da bi gospodarstvo preobrazila iz izvozno usmerjenega v gospodarstvo, ki bazira na domačem povpraševanju. Vendar pa je do tega še dolga pot.«

Nenaden padec dolarja proti drugim valutam za približno deset odstotkov od junija letošnjega leta, je vznemiril občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva, ki si še vedno ni opomoglo od posledic finančne krize. Mnoge druge valute, zlasti v Aziji in na razvijajočih se trgih, kot je npr. Brazilija, skokovito naraščajo kot posledica padca dolarja. Tako njihova gospodarstva privlačijo poplave špekulativnega kapitala tistih, ki iščejo višje obrestne mere in so tako v nevarnosti pregrevanja. Kakšne posledice bi lahko imelo dodatno tiskanje denarja s strani Feda in kako pričakujete, da se bo ameriški dolar gibal v prihodnje?

Uroš Vek, KBM Infond: »Finančni ministri in centralni bankirji so na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada konec oktobra sprejeli reformo te ustanove. Le-ta predvideva dvig glasovalnih pravic za šest odstotkov razvijajočim državam (EM), kot so Kitajska, Brazilija, Indija in Rusija. Hkrati bodo v upravnem odboru dobili dve dodatni mesti, ki jih bo izgubila Evropa. Na globalni politični sceni države BRIC tako postajajo vse bolj uveljavljene in pomembne. To dejstvo se zrcali tudi v gibanju njihovih valut. Te bodo v prihodnje rastle, v kolikor se bodo gospodarstva razvijala kot do sedaj. ZDA na drugi strani so obremenjene z velikim javnim dolgom in visokim proračunskim primanjkljajem. Dodatna likvidnost lahko nedvomno povzroča nove premoženjske balone. Nekaj jih je danes že na obzorju, kot so cena zlata in prvovrstnih državnih obveznic.«

V vsaki vojni imamo dve strani, tiste ki zmagajo in tiste, ki izgubijo. Kdo bi po vašem mnenju, v primeru »valutne vojne« in dodatnih protekcionističnih ukrepov največ pridobil in kdo bi postal poraženec?

Uroš Vek, KBM Infond: »Protekcionizem vodi v zapiranje in zmanjšanje mednarodne menjave. Poraženci bi bili vsi, predvsem pa potrošniki. Proizvode, ki so nam trenutno dostopni po relativno nizkih cenah, bi začeli izdelovati na področjih, kjer je cena delovne sile višja. Standard ljudi v Evropi in ostalem razvitem svetu bi se znižal. Upamo, da ne bo prišlo tako daleč, da bi morali določati zmagovalce. Vsekakor pa je dejstvo, da pomen razvijajočih se držav, tako na gospodarskem kot političnem parketu ni mogoče ustaviti. Zmagovalci prihodnosti so Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija – BRIC.«