Indonezija je v azijski krizi v letih 1997 - 98 beležila največji padec gospodarske aktivnosti. Petnajst let po azijski krizi je vse drugače.
Indonezija je v azijski krizi v letih 1997 - 98 beležila največji padec gospodarske aktivnosti. V nekaj mesecih je valuta izgubila več kot 80 % vrednosti. Petnajst let kasneje je vse drugače. Predsednik Susilo Bambang Yudhoyono (SBY) je odgovoren za korenite družbene spremembe in tisti, ki je državo popeljal v novo gospodarsko obdobje. Dvignili so gospodarsko rast in stopnjo investicij na več kot 30 % BDP-ja ter znižali dolg. Zunanji dolg je v desetih letih padel iz 140 % na 30 % ter javni dolg iz 80 na 25 % BDP-ja. Gospodarska rast je trenutno okrog 6,5 odstotka in v prihodnjih dveh letih se predvideva ohranitev rasti na enakih nivojih.
Kapitalski trgi držav v razvoju so v 2011 beležili več kot 20 % padec delniških tečajev, medtem ko je bila Indonezija izjema. Vlagatelji v lastniške in dolžniške naložbe so beležili pozitivne donose. Indonezija se od ostalih držav azijsko-pacifiškega območja razlikuje po ekonomskem modelu, ki temelji na domačem gospodarstvu. Delež izvoza v gospodarstvu je za Indijo drugi najnižji v regiji. Domače gospodarstvo ustvari več kot 65 % BDP-ja.
Investirajte na 'Frontier' trge brez vstopnih stroškov!
Dodaten korak h krepitvi makroekonomskega okolja je bil dvig bonitetne ocene. V decembru 2011 je bonitetna agencija Fitch in v januarju še Moody's Indonezijo uvrstila v investicijski razred. To je skupina držav, ki uživa relativno visoko zaupanja bonitetnih agencij.
Največ težav Indoneziji povzroča slabo razvita in zastarela infrastruktura, ki je ena izmed ključnih ovir do višje gospodarske rasti. V državi manjka vlaganj v nova letališča, pristanišča ter v novejše električno omrežje. Tujih vlagateljev neposredne tuje naložbe v te panoge niso zanimale zaradi korupcije in neučinkovitega javnega sektorja. Nov zakon, ki ureja pridobivanje zemljišč za izgradnjo avtocest, bi naj na tem področju prinesel več jasnosti in hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj za infrastrukturne projekte. V novembru 2012 bi naj začeli z gradnjo prometnega sistema v glavnem mestu Džakarta z osmimi milijoni prebivalcev. Sistem bo urejal cestni, podzemni in železniški promet.
Indonezija je država z več kot 200 milijoni prebivalcev, ki v zadnjem obdobju dosega zavidljive gospodarske rezultate. Dosežki so posledica korenitih reform v zadnjih 15 letih, ki bodo skupaj z dvigom ugleda države na mednarodnih kapitalski trgi pripomogli k nadaljnjemu hitremu razvoju.
