Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?

Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?

Zdi se, da na valutnem trgu ni sodelovanja med državami, da vsaka vleče v svojo stran. Medtem ko Washington pritiska na Peking glede renminbija oz. juana*, kritiki obtožujejo ZDA ter ostala razvita gospodarstva, da začenjajo »valutno vojno«. Napetosti povečuje presenetljivo dejstvo, da svet dve leti po vrhuncu finančne krize vozi po dveh tirih.

Hitro rastoča gospodarstva, kot je Tajska, poskušajo devalvirati svoje valute in tako spodbuditi svojo izvozno usmerjeno gospodarstvo. Washington, ki mu je bil močan dolar v preteklosti prioriteta, skuša že tako šibak tečaj dolarja še dodatno znižati. Evropske politike medtem skrbi, da bo naraščajoča vrednost evra ogrozila rast na njihovem dvorišču. Izgleda, kot da so oči celotnega sveta uprte v Kitajsko. Vsi pričakujejo in upajo, da izenači moči z ostalimi s tem, da pusti svoji valuti, renminbiju oz. juanu, da apreciira napram drugim valutam, še posebej dolarju. A tega ukrepa Peking ni pripravljen sprejeti.

Začetek »valutne vojne«?

Nenadoma se zdi, da je vsaka država na valutnem trgu sama zase. Vlade po svetu so zaskrbljene, da njihovi ekonomski rivali poskušajo obrniti valutno razmerje v svojo korist in razmišljajo, kako bi se morali odzvati, da bi ohranili delovna mesta in rast domačega gospodarstva.

Tudi ko Washington pritiska na Peking glede renminbija, kritiki obtožujejo ZDA ter ostala razvita gospodarstva, da začenjajo »valutno vojno«, ki bo vodila k protekcionističnim ukrepom, kot smo jim bili priča v 30-ih letih preteklega stoletja, ko so države gledale samo na svojo korist, namesto da bi sodelovali med sabo. Takšno politiko je kritiziral tudi direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Dominique Strauss-Kahn med govorom v Šanghaju pretekli teden. »Zaradi tega bodo vsi na slabšem,« je še poudaril.

Padec dolarja vznemirja že tako občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva

Nenaden padec dolarja za približno deset odstotkov napram drugim valutam od junija letošnjega leta je vznemiril občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva, ki si še vedno ni opomoglo od posledic finančne krize. Mnoge druge valute, zlasti v Aziji in na razvijajočih se trgih, kot je npr. brazilski real, skokovito naraščajo kot posledica padca dolarja. Zato kapitalski trgi hitro razvijajočih se držav doživljajo poplave špekulativnega denarja tistih, ki iščejo višje obrestne mere in so tako v nevarnosti pregrevanja.

Padec ameriškega dolarja pospešujejo pričakovanja vlagateljev na svetovnih finančnih trgih o nadaljnjih ukrepih Fed, pri čemer se bojijo nadaljnjega tiskanja novega denarja. V naslednjih tednih se pričakuje, da bo Fed v svojem ponovnem poskusu vzpodbujanja gospodarstva na trg plasiral ogromno količino denarja.

Medtem ko takšna politika prinaša korist gospodarstvu ZDA, je Fed hkrati tarča kritikov, ki menijo, da Washington namerno devalvira dolar na račun drugih.

Dolar je prejšnji torek doživel krajši preobrat po tem, ko je Kitajska zvišala obrestne mere. Toda padec se je nadaljeval v sredo in je dolar tako zdrsnil na 15-letno dno v primerjavi z japonskim jenom in valutami, kot je na primer brazilski real, ki je od začetka julija letošnega leta pridobil 12 odstotkov v primerjavi z dolarjem.

Industrijsko razvite države in države v razvoju vsak na svojem tiru

Napetosti povečuje dejstvo, da je svet dve leti po vrhuncu finančne krize na dveh ekonomskih tirih. Večina razvijajočega se sveta vključno s Kitajsko in Brazilijo raste presenetljivo hitro, medtem ko se industrijsko razvita gospodarstva ZDA, Japonske in večjega dela Evrope še vedno borijo s posledicami finančne krize.

Brazilska vlada je še posebej kritična do politike ZDA. Brazilski finančni minister Guido Mantega je bil prvi, ki je 27. septembra napeto stanje opisali kot »valutno vojno«. Pretekli teden je predsednik Brazilske centralne banke izjavil, da pričakovani ukrepi iz Washingtona ustvarjajo »resna popačenja na valutnem trgu.«

Vloga Kitajske v svetovnem gospodarstvu je vse večja

V odvračanju kritik ZDA poudarja vlogo Kitajske, ki ima vse večjo moč v svetovnem gospodarstvu. Renminbi je še vedno vezan na ameriški dolar kljub temu, da so se močno povečanje količine drugih tujih valut v rezervah in naraščajoči trgovinski presežek Kitajske v višini približno 10,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Tak presežek bi v standardnih monetarnih teorijah moral Kitajsko prisiliti, da valuto pusti rasti. Kot posledica vezave na ameriški dolar je tudi kitajskemu juanu padla vrednost, kar je eden od razlogov, da se je trgovinski primanjkljaj ZDA kljub padcu dolarja še povečal.

Šibak renminbi oz. juan je prav tako kot padec dolarja povečal pritisk na države v razvoju po vsem svetu, saj je zmanjšal njihov izvoz in s tem tudi njihovo gospodarsko rast.

Dodatni pritiski na dolar ter prilivi špekulativnega kapitala na tujih trgih

Finančni trgi pričakujejo, da bo Fed na svojem naslednjem srečanju, ki bo potekalo v začetku novembra, naznanil nadaljevanje popuščanje denarne politike, ki vključuje nakup obveznic, kar zniža dolgoročne obrestne mere in tako še dodatno pritiska na dolar.

Slednje skrbi druge države. V interesu vseh je, da je gospodarstvo ZDA močno, toda bojijo se, da bodo vlagatelji bežali iz ameriških nizkih obrestnih mer in šibkega dolarja in vlagali sredstva na druge trge, s čimer bodo pregrevali kapitalske trge teh gospodarstev in ustvarjali »balončke« v delnicah in nepremičninah, ki bodo počili s podobnimi uničujočimi posledicami kot v 90-ih letih.

To se počasi že dogaja. Predsednik Feda Ben Bernanke je dejal, da so vloge Američanov v tuje delniške sklade, v katere se je tekom poletja v povprečju steklo štiri milijarde ameriških dolarjev mesečno, poskočile. Ob tem je dodal, da obstaja možnost nadaljnih ukrepov. Od začetka avgusta je v omenjene sklade priteklo že za 19 milijard dolarjev novih sredstev.

Centralne banke po vsem svetu intervenirajo na valutnih trgih

V zadnjem času so centralne banke po vsem svetu, vključno s tistimi na Filipinih, Tajskem, Tajvanu, v Indoneziji, Maleziji, Izraelu, Braziliji in na Japonskem, intervenirale na deviznih trgih v upanju devalvacije lastne valute. Zdi pa se, kot da se valutni špekulanti gibljejo prav tako hitro, prodajajo ameriške dolarje in stavijo na nadaljnji padec ameriška valute. O tem priča tudi podatek, da so stave na nadaljnji padec ameriškega dolarja v tednu, ki se je končal 15. oktobra, na terminski borzi v Chicagu z 32,6 milijardami dolarjev dosegle skoraj rekordne vrednosti.

Nekatere države so šle še dlje s tem, ko so uvedle dodatne oblike nadzora kapitala, da bi zmanjšale prihajajoče kratkoročne finančne naložbe. Brazilija je povečala davek na sredstva, ki pritekajo v njihove obveznice. Južna Koreja pa je izjavila, da je potrebno preveriti pritok špekulativnega kapitala.

Gibanje dolarja naravno prilagajanje gospodarskim napovedim?

Nekateri ekonomisti se ne strinjajo s špekulacijami o »valutni vojni« in gibanje dolarja pripisujejo naravnemu prilagajanju slabšim gospodarskim napovedim ZDA. Dolar je že imel podobna obdobja šibkosti. Rasel je leta 2008, zatem pa leta 2009 upadel. Dolar sicer pada že od leta 2002. Nekateri ekonomisti menijo, da bi lahko kmalu ponovno okreval. Druge pa skrbi predvsem to, da s tem, ko Washington pusti dolarju padati, povzroča inflacijske pritiske, ki bodo pustili posledice na celotni svetovni ekonomiji.

»ZDA imajo pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu - ohranjanje stabilnosti in zaupanja v dolar. Če to izgubimo, bo slabo,«

je povedal John B.Taylor, ekonomist na Stanfordu.

Priporoči članek prijatelju