Kitajska centralna banka zaostrila denarno politiko

Novica je na tečaje po svetovnih borzah vplivala negativno

Članek slika

Kitajska centralna banka je danes prvič po letu 2007 zvišala ključni obrestni meri za posojanje in denarne vloge, s čimer skuša obrzdati rast kitajskega gospodarstva in preprečiti pregrevanje druge največje svetovne ekonomije oz. zaostrovanje inflacijskih pritiskov.

Letno obrestno mero za posojila je centralna banka dvignila za 0,25 odstotne točke na 5,56 odstotka, letno obrestno mero za denarne vloge pa prav tako za 0,25 odstotne točke na 2,5 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po prepričanju analitikov želijo kitajske oblasti gospodarstvo te azijske velesile spraviti v bolj vzdržne tirnice. Potem ko so v Pekingu med krizo bankam, ki so v državni lasti, ukazali, naj spodbudijo posojilno dejavnost, je poplava novega denarja na trgu povzročila izrazito rast tečajev delnic in okrepila strahove pred nepremičninskim balonom.

Prav tako se povečana količina denarja v obtoku kljub malenkostnemu umirjanju gospodarske rasti - v drugem trimesečju se je bruto domači proizvod okrepil za 10,3 odstotka, v tretjem pa naj bi bila rast po napovedih nekoliko nižja - že pozna tudi na inflaciji. Ta je bila avgusta 3,5-odstotna, kar je 0,5 odstotne točke nad ciljno vrednostjo kitajskih oblasti.

Oblasti so tako že sprejele tudi dodatne ukrepe za brzdanje rasti cen nepremičnin, obenem pa so neuradno od bank zahtevale, da povečajo svoje rezerve in tako zmanjšajo posojilno dejavnost.

Novica je na tečaje po svetovnih borzah vplivala negativno, saj so se po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojavile govorice, da naj bi bil današnji ukrep del vezane trgovine med ZDA in Kitajsko, po kateri bi v Pekingu poleg dviga obrestnih mer dovolili tudi bolj prožen tečaj juana, ameriška centralna banka Federal Reserve pa bi v zameno na novembrskem zasedanju Odbora za odprti trg sprejela manj ambiciozne nove ukrepe za spodbujanje gospodarstva.

To je treba razumeti v luči prizadevanj dveh največjih svetovnih gospodarstev, da prispevata k zmanjšanju globalnih gospodarskih neravnovesij, ko Kitajska kopiči zunanjetrgovinske presežke in povečuje varčevanje, ZDA pa se vse bolj zadolžujejo in ustvarjajo vse večje zunanjetrgovinske primanjkljaje.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja