Sprijaznite se, da ste debeli in začnite hujšati

Članek slika

Vem, da sem debel. Vem, da bi moral hujšati. Vem, da bi moral začeti takoj. Zakaj torej odlašam? Zelo podobno gre racionalizacija odlašanja z varčevanjem za pokojnino.

Dolgoročno gledano je kriza pokojninskega sistema pomembnejša celo od aktualne finančne in gospodarske krize. Z odlašanjem pri izvedbi nujno potrebne ponovne reforme pokojninskega sistema bodo težave postajale vse večje in vse težje obvladljive. Dejstvo je, da so pokojnine iz prvega pokojninskega stebra nižje, kot so bile v preteklosti, in da bo potrebno manjkajočo razliko nadoknaditi v tretjem stebru, saj se drugi pokojninski steber s politiko zajamčenih minimalnih donosov ni izkazal kot ustrezna možnost.

Demografski trendi  jasno dokazujejo potrebo po temeljiti  reformi pokojninskega sistema.  Poglejmo dva globalna trenda, ki tvorita izhodiščni problem upokojevanja tako po svetu kot v Sloveniji:

Vsako leto se življenjska doba podaljša za tri mesece

Povprečna življenjska doba se je v zadnjih 100 letih zvišala za kar 30 let.  Leta 1905 je namreč znašala 50 let, leta 2005 pa 80 let. Kar pomeni, da se statistično gledano vsako leto življenjska doba podaljša za tri mesece.

V zadnjih 60 letih se je rodnost prepolovila

V zadnjih 60 letih se je rodnost prepolovila. Če je ženska leta 1950 v povprečju rodila 2,5 otroka, leta 2010 v povprečju rodi manj kot 1,5 otroka.  Posledica obeh navedenih dejstev je, da je bila v letu 2011 že kar četrtina prebivalstva (25%) starejših od 59 let. Za primerjavo; v začetku 20. stoletja (podatki iz leta 1901) je bilo le 8% prebivalstva starejših od 65 let. Posledično imamo danes 3 krat več upravičencev do prejemanja pokojnine, kot jih je bilo pred 100 leti. Kako torej izničiti negativne učinke demografskih trendov?

Pri 45 letih boste morali varčevati 3x več

Ključno je, da za pokonino začnete varčevati čimprej. V kolikor pričnete za pokojnino varčevati pri 25 letih boste morali za pokojnino v višini 80% sedanjih prihodkov (ob predpostavljeni 4% letni donosnosti) vsak mesec nameniti 15% vaših prihodkov. Pri 35 letih boste za dosego istega cilja morali mesečnemu varčevanju nameniti 24% vaših prihodkov, medtem ko boste morali, če pričnete šele pri 45 letih, mesečno za pokojnino nameniti kar 41% vaših prihodkov. Če pričnete prepozno, kot v našem primeru pri 45 letih, boste morali mesečno odšteti kar 3 krat več kot če z varčevanjem pričnete zgodaj, pri 25 letih.

Če se boste želeli, namesto pri 65 letih, upokojiti pri 62 letih, boste ob predpostavki, da ste začeli varčevati pri 25 letih  mesečno za pokojninsko varčevanje nameniti skorajda trikrat več. Sklep je torej skrajno preprost, vsaj teoretično. Pričnite z varčevanjem čimprej.

Smo za reforme, le ne začnite z nami

Slovenija žal velja za posebnost tudi na področju upokojevanja. Glede na mednarodna povprečja namreč zelo pozno pričenjamo z delom in se upokojujemo bistveno hitreje kot ostali narodi. Soočamo se s padanjem višine pokojnin, kjer gre za posledico slabega stanja javnih financ in pokojninske blagajne.  Na trende, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi pokojninske reforme, vplivata v začetku prispevka opisani podaljšana življenjska doba ter zmanjševanje rodnosti. Leta 2000 je povprečna slovenska pokojnina znašala 73 odstotkov povprečne slovenske plače, letos pa že manj kot 60 odstotkov.

Slovenci se navedenega zavedamo, kar dokazujejo javnomnenjske raziskave, kjer se v povprečju tri četrtine vprašanih zavedajo, da so spremembe na področju pokojniskega varčevanja v Sloveniji nujne.

Nadalje se Slovenija sooča s problemom izplačil iz drugega stebra, kjer delen razlog izhaja iz sedanje finančne krize in z njo povezanim nezaupanjem v delovanje finančnih trgov. Problem predstavlja tudi sistem zajamčenih minimalnih donosov drugega pokojninskega stebra, ki pogosto ne dosegajo niti realne stopnje letne inflacije. Kar pomeni, da denar v drugem stebru pogosto izgublja vrednost iz leta v leto. Zato je nujno potrebno vzbuditi družbeno zavedanje o potrebi varčevanja v tretjem stebru, kjer najboljšo, če ne edino smiselno rešitev ponujajo vzajemni skladi s popolno stroškovno transparentnostjo in možnostjo personalizacije varčevanja po meri vsakega posameznika.

Klemen Koncilja je vodja trženja in osebni finančni svetovalec Vzajemci Skupine. V primeru vprašanj pišite na [email protected].

 

Preberite tudi nekaj kratkih nasvetov:

Osnove varčevanja za pokojnino: Čas je na vaši strani
Osnove varčevanja za pokojnino: Koliko sredstev moram investirati?
Osnove varčevanja za pokojnino: Kateri produkt izbrati?
Osnove varčevanja za pokojnino: Kako se upokojiti v stilu?
Osnove varčevanja za pokojnino: Kako privarčevati pol milijona evrov?

Številni si upokojitve ne bodo mogli privoščiti

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja