Dolžniški trgi v letu 2014

V iztekajočem se letu 2013 lahko ugotovimo, da je bil storjen korak naprej k reševanju dolžniške krize. Deloma je k temu pripomoglo tudi izboljšano makroekonomsko okolje v Evropi, ki se je v drugem četrtletju 2013 vrnila na tako želeno pot gospodarskega okrevanja.

Uspešno prestrukturiranje španskega bančnega sistema

Spomnimo, da je španska vlada leta 2012 uradno zaprosila za 39,5 milijarde evrov pomoči z namenom sanacije bančnega sistema. Slabo leto kasneje (program sanacije se predvidoma izteče konec leta 2013) lahko ugotovimo, da je bilo prestrukturiranje španskega bančnega sistema uspešno. Navkljub zaostrenemu gospodarskemu okolju (negativna gospodarska rast, padec cen nepremičnin), visoki brezposelnosti prebivalstva, ki je s 26 % med najvišjimi v Evropi, ter nadaljevanju zniževanja posojilne aktivnosti bank, so banke po prvotnem močnem pritisku uspele stabilizirati depozitno bazo ter si z uspešno sanacijo olajšale dostop do virov financiranja. Glede na napovedi španske vlade je pričakovati, da bo Španija iz omenjenega programa za reševanje bank v letošnjem letu tudi dejansko izstopila.

Dobro kaže tudi Portugalski in Irski

Z reševanjem dolžniške krize sta se uspešno spoprijeli tudi Portugalska in Irska. Portugalska navkljub politični krizi dokaj uspešno zasleduje zastavljene cilje. Ključni makroekonomski podatki kažejo na okrevanje gospodarstva, tako bi se lahko država že v letu 2014 vrnila na pot gospodarske rasti. Predviden proračunski primanjkljaj bo v letu 2013 znašal 5,5 %, ciljni primanjkljaj v letu 2015 je predviden pri 4 %. V avgustu 2013 je portugalsko ustavno sodišče zavrnilo načrt vlade, ki je predvideval vrsto odpuščanj v javnem sektorju, že pred tem je ustavno sodišče v mesecu aprilu razveljavilo vrsto varčevalnih ukrepov, vezanih na javnofinančne odhodke. Tovrstni dogodki bodo pomembno vplivali na zaupanje investitorjev v portugalsko ekonomijo tudi v letu 2014, kar se odraža tudi v stroških zadolževanja države, ki so se v preteklih mesecih ponovno povzpeli nad mejo 7 %, sedaj pa se nahajajo blizu 6 %.

Okreva tudi Irska

Na dobri poti k okrevanju je tudi Irska, ki predvideva, da bo izstopila iz 85 milijard evrov visokega programa finančne pomoči sredi decembra 2013. Strogi varčevalni ukrepi so privedli k uspešni konsolidaciji javnih financ, vlada pa bi z izstopom iz programa pomoči ponovno pridobila nadzor nad proračunsko porabo in večjo samostojnost pri uporabi ekonomskih politik. Upoštevajoč dejstvo, da je finančna pomoč državi presegala 30 % irskega BDP-ja, potekajo na evropski ravni razprave o tem, ali bi morali Irski zagotoviti previdnostno posojilo v višini 10 milijard evrov z ročnostjo leto dni ter možnostjo podaljšanja do leta dni. Tovrsten ukrep bi dodatno okrepil zaupanje v državo, Irska pa bi s tem tudi izpolnila pogoje, ki bi ECB omogočili odkupovanje irskih dolžniških vrednostnih papirjev in s tem zniževanje stroškov zadolževanja države. Po mnenju posojilodajalcev (zlasti ECB in MDS) se Irska v bližnji prihodnosti ne bo zmožna v popolnosti vrniti na finančne trge, previdnostno posojilo pa bi zadostilo morebitnim dodatnim finančnim potrebam države. Odločitev o morebitnem previdnostnem posojilu bo sicer prepuščena irski vladi.

Preberite tudi: Hasenstab stavi na dolg razvijajočih se držav

Pomen FED-a in ECB-ja

Sicer pa bosta usodo dolžniških trgov tudi v letu 2014 krojili ameriška (FED) ter Evropska centralna banka (ECB). Predsednik FED-a Ben Bernanke je maja 2013 naznanil, da, v kolikor se bo okrevanje ameriškega gospodarstva nadaljevalo, bo FED v drugi polovici leta 2013 lahko pričel postopoma zmanjševati obseg odkupov hipotekarnih in državnih obveznic (t.i. program kvantitativnega sproščanja), ki na mesečni ravni znašajo 85 milijard dolarjev. Ta napoved je povzročila splošen padec cen obveznic, na udaru pa so bile še zlasti državne in podjetniške obveznice iz razvijajočih se držav, saj so se investitorji pričeli umikati iz teh trgov ter lokalnih valut. Septembrska odločitev FED-a, da ne zmanjša odkupov obveznic, je kapitalske trge presenetila, zahtevane donosnosti obveznic pa so se ponovno pričele zniževati. Trend zniževanja zahtevanih donosnosti bi lahko bil kratkoročne narave, saj bo po predvidevanjih analitikov do zmanjšanja odkupov obveznic s strani FED-a najverjetneje prišlo marca 2014.

Ključna obrestna mera pri 0,25 %

Na drugi strani je ECB v mesecu novembru presenetila investitorje z odločitvijo o dodatnem znižanju ključne obrestne mere. Ta se nahaja pri 0,25 %, nadaljnja znižanja pa niso izključena. Kljub zgodovinsko nizki obrestni meri ostaja osnovna skrb ECB predvsem ponovna oživitev posojilne aktivnosti bank ter ustrezna alokacija likvidnosti. Ukrepi v obliki ugodnih dolgoročnih likvidnostnih posojil bankam (tako imenovani LTRO), ki so jih evropske banke prejele v letih 2011 in 2012, namreč niso dosegli predvidenega učinka, saj niso spodbudili evropskih bank k povečani posojilni aktivnosti, posledično je dostop evropskih družb in gospodinjstev do bančnih virov financiranja še naprej otežen. Morebitni novi programi likvidnosti za banke, ki jih lahko pričakujemo s strani ECB v prihodnjem letu, bodo tako morali biti precej bolj usmerjeni.

Postopno zviševanje srednjeročnih in dolgoročnih obrestnih mer

Čeprav v letu 2014 še ni predviden dvig kratkoročnih obrestnih mer s strani obeh centralnih bank, lahko pri srednjeročnih in dolgoročnih obrestnih merah pričakujemo njihovo postopno zviševanje, posledično tudi zviševanje zahtevane donosnosti obveznic, še zlasti državnih obveznic razvitih držav daljše ročnosti ter obveznic podjetij naložbenega razreda z visoko bonitetno oceno, ki delujejo v nekaterih necikličnih panogah. Torej tistih obveznic, katerih zahtevane donosnosti so se ob iskanju varnosti s strani investitorjev v zadnjih nekaj letih znižale na zgodovinsko nizke ravni. Naložbene priložnosti vidimo predvsem pri podjetniških obveznicah evropskih izdajateljev ter izdajateljev iz razvijajočih se držav.

Seznam vzajemnih skladov z dovoljenjem za trženje v RS, ki večji del sredstev vlagateljev investirajo v podjetniške obveznice evropskih izdajateljev in/ali v visokodonosne obveznice.

Vzajemni sklad	1 leto v %	3 leta v %	5 let v %
Amundi Funds Bond Euro High Yield	10,01	22,25	ni podatka
PI Funds - Euro Strategic Bond	6,11	16,92	146,46
ALTA HIGH YIELD BOND	4,74	ni podatka	ni podatka
Amundi Funds Bond Euro Corporate	3,38	14,08	ni podatka
RCM Euro Corporates	2,94	16,42	47,86
NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR	2,09	12,56	29,52
Amundi Funds Bond Euro Inflation	-0,2	5,46	ni podatka
RCM Osteuropa-Rent	-1,89	11,61	30,29
Infond Bond - Euro	-3,21	3,91	ni podatka
Triglav EM Bond	-14,04	ni podatka	ni podatka
NLB Skladi - Obveznice visokih donosnosti	ni podatka	ni podatka	ni podatka