Evropska politika je bila v mesecu novembru znova v središču pozornosti vlagateljev.
Evropska centralna banka (ECB) je prvič po maju 2009 sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere za 0,25 % na 1,25 %. Ugibanja o morebitnem znižanju so bila na trgu sicer prisotna že dalj časa, vendar je bila odločitev precejšnje presenečenje.
Novi predsednik ECB, Italijan Mario Draghi, je na svoji prvi novinarski konferenci pojasnil razloge za omenjeno odločitev in med drugim dejal, da pri ECB pričakujejo ohlajanje evropskega gospodarstva. Podatki, ki so bili objavljeni za tretji kvartal 2011, to tudi potrjujejo. ECB namerava v decembru popraviti napoved o rasti BDP za evro območje, poudarili pa so, da bodo še naprej izvajali program odkupov državnih vrednostnih papirjev, pri čemer so bili v zadnjem času aktualni predvsem italijanski in španski vrednostni papirji.
Vlagatelji po dolžniški krizi v Grčiji vse bolj pozorno spremljajo tudi Italijo in Španijo. Stroški 10-letnega zadolževanja v Italiji so z 7,02% dosegli nov rekord. Podobno so stroški financiranja porasli tudi v Španiji, kjer je novembra 2011 povprečen donos na 10-letno državno obveznico znašal 6,98% medtem ko je le mesec poprej znašal 5,43%. Trgi so zelo nervozni, saj so v preteklosti ravni zahtevanih donosov enakih obveznic blizu 7% Grčijo, Irsko in Portugalsko kmalu zatem »prisilili« k finančni pomoči in prekinitvi financiranja na odprtih trgih.
Povečali so se tudi razponi med donosom na 10-letno nemško obveznico kot mero netvegane naložbe ter primerljivi obveznicami evropskih držav, ki ne sodijo med tako imenovane periferne države. Tako se je denimo razpon med primerljivo nemško in francosko obveznico prvič po vzpostavitvi evro območja povečal nad 2%. Na udaru so bile še zlasti slovenske obveznice, kjer se je zahtevana donosnost zaradi velike negotovosti na trgu samo v drugem tednu novembra povečala za 1,43% ter presegla mejo 7%.
Pred nami je torej obdobje povečane negotovosti na obvezniških trgih. Ponovno oživljajo ideje o izdaji skupne evroobveznice, vendar bo pred morebitno realizacijo le-te v prvi vrsti potreben strožji nadzor nad proračunskimi politikami držav evroobmočja. Na drugi strani številna evropska podjetja izkazujejo dobre poslovne rezultate, zato je smotrno v naložbeni portfelj vsakega vlagatelja vključiti podjetniške obveznice oziroma obvezniški sklad, ki sredstva nalaga pretežno v podjetniške obveznice.
