Banka Slovenije je skupaj s finančnim ministrstvom organizirala likvidacijo dveh slovenskih bank – Probanke in Factor banke. Poraja se vprašanje ali se lahko likvidacija zgodi tudi kateri drugi slovenski banki.
V slovenskem bančnem sistemu so se stvari končno začele premikati – Banka Slovenije je skupaj s finančnim ministrstvom organizirala likvidacijo dveh slovenskih bank – Probanke in Factor banke. Obe banki sta imeli ogromne težave pri zbiranju sredstev za dokapitalizacijo, saj sta obe bili kapitalsko neustrezni.
Sama likvidacija pomeni, da bosta banki imeli odprta vrata še nekaj časa (omenja se dve leti), v tem obdobju pa bodo vsi varčevalci dobili povrnjene depozite. Kar bo preostalo sredstev od prodaje naložb in kreditov, ter odplačanih kreditov, bodo dobili povrnjeno lastniki obveznic.
Lastniki delnic obeh bank bodo izgubili celotno investicijo, saj so bo kapital banke izbrisal.
Depoziti, ki so bili na bankah, bodo izplačani varčevalcem v popolnosti, saj je dala država garancijo na vse depozite, tako fizičnih in pravnih oseb, ne glede na višino depozita. Tukaj se lahko takoj vprašamo, zakaj moramo znova davkoplačevalci reševati podjetja, ki so naredila slabo naložbo v depozit, brez da bi ocenila tveganje. Vprašamo se lahko, ali gre za reševanje depozitov tajkunov ali dejansko za reševanje bančnega sistema...
Po ocenah varnosti (v tej analizi), ki jih sestavimo iz kapitalske ustreznosti, donosa na kapital in rasti bilančne vsote, sta bili obe banki na repu lestvice varnosti. Takoj se nam poraja vprašanje ali se lahko likvidacija zgodi tudi kateri drugi slovenski banki, ki ima zelo nizko oceno varnosti.
V povprečju imajo največje tri slovenske banke nižjo oceno kot pa Probanka in Factor banka, kar pomeni, da je lahko na udaru zelo velik delež slovenskih depozitov. V primeru likvidacije ene izmed večjih bank, Abanka že išče sredstva za dokapitalizacijo, bo država težko zagotovila sredstva za reševanje vseh depozitov.
Bolj verjeten scenarij je t.i. »bail-in« oz. Ciprski scenarij, kjer se delež dolgov, vključno z delom depozitov nad 100.000€ prisilno pretvori v kapital. Posledično bodo imeli varčevalci del sredstev popolnoma nelikviden ali pa ga bodo tudi izgubili.
Zelo zanimivo bo spremljati, od kod bodo prišla sredstva za dokapitalizacijo bank, saj je zahtevana donosnost na slovenske obveznice že zelo visoka (6,7 odstotka). Bodo trgi sploh pripravljeni posoditi državi sredstva, ki jih nujno potrebuje za dokapitalizacije?
Kaj bo sledilo, če država sredstev ne uspe zbrati – po vsej verjetnosti ciprski scenarij, saj je tudi Evropska komisija izdala smernice, da preferirajo takšen način dokapitalizacij.
Ste še vedno popolnoma prepričani v varnost vaših depozitov?
Objave iz zgodbe:
1. Analiza varnosti slovenskih bank
2. Bo vaša banka prav tako likvidirana?
3. Ste prepričani v varnost depozitov?
4. Cilj vsake banke je...
5. Slaba banka za povprečnega Janeza
Opozorilo o tveganju
Analiza bank je bila narejena na podlagi podatkov pridobljenih na spletnih straneh samih bank in njihovih letnih ali medletnih poročilih. Ugotovitve, ki so jih podatki pokazali lahko odstopajo od realnega stanja, zaradi neažurnosti spletnih strani bank in dodatno zaradi možnosti posebnih dogovorov ob individualnem posvetu v poslovalnicah bank.
Pri oceni varnosti bank je potrebno upoštevati, da so analize narejene na podlagi objavljenih podatkov, katerih ažurnost je ponovno odvisna od posamezne banke.
Pri oceni stroškov smo upoštevali najosnovnejšo obliko računov, vendar se le-ti razlikujejo med bankami, saj vključujejo različne storitve (popolna primerjava ponovno ni mogoča). Pomembno je tudi dejstvo, da bi se stroškovna analiza lahko razlikovala od nastale, če bi izbrali drugo obliko računov, ki ponujajo več storitev.
Za svoje odločitve sprejemate popolno odgovornost. Dokument ni mišljen kot priporočilo, temveč kot prikaz trenutnega stanja v slovenskem bančnem sistemu.
