Analiza varnosti slovenskih bank

Glede na trenutno vprašljivo stanje NLB, NKBM in Abanke (največje tri), ter nekaterih ostalih bank (Factor banka in Probanka) smo želeli preveriti kateri banki je najpametneje zaupati svoj denar. Preverili smo, ali visoke obrestne mere, ki jih nekatere banke ponujajo za depozit, lahko odtehtajo vprašljivo varnost same banke.

Izbira banke je lahko za posameznika, ki ni vešč finančnih terminov, kar velik zalogaj. In ker gre za odločitev z dolgoročnimi (finančnimi) posledicami, smo za vas pripravili sledečo analizo.

Preverili smo trenutno najpomembnejši kriterij in sicer varnost bank. Upoštevali smo kapitalsko ustreznost bank, ali bodo potrebovale dokapitalizacijo zaradi slabega poslovanja, ali jim je v preteklih letih kljub krizi uspelo povečati bilančno vsoto, ali pa so poslovanje močno skrčile zaradi slabih kreditov.

Analiza varnosti bank je trenutno za marsikoga lahko zelo pomembna, saj je Evropska komisija sprejela smernice, ki bodo v primeru reševanja banke na udar postavile tudi depozite – podobno kot na Cipru. Če ne bo prišlo do dokapitalizacije, se lahko del dolgov in depozitov prisilno pretvori v kapital. To pa pomeni, da boste imeli namesto 100.000€ depozita sedaj samo npr. 80.000€ depozita in 20.000€ v delnicah banke (ki pa jih verjetno ne boste mogli takoj prodati, zagotovo pa ne za takšen denar).

Druga možnost, ki se je zgodila pred kratkim v Sloveniji je pa likvidacija banke. Factor banka in Probanka sta preko noči končali v procesu likvidacije, na srečo varčevalec (in nesrečo davkoplačevalcev) je država dala poroštvo na vse depozite. S tem sta Banka Slovenije in finančno ministrstvo poskusila omejiti negativen vpliv likvidacije ali celo paniko (masoven dvig depozitov iz bančnih račun in posledična nelikvidnost bank).

Analiza je sestavljena iz naslednjih sklopov:

V prvem delu je pregled stanja v bančnem sistemu, ki so ga naredili na Uradu za makroekonomske analize in razvoju v juniju letos.

Sledi ocena varnosti bank, kjer smo vsaki banki na podlagi izbranih kriterijev preračunali indeks varnosti. Višja vrednost indeksa pomeni višjo varnost, negativna vrednost pa kaže na višjo tveganost banke.

Nato sledi primerjava izbranih faktorjev, ki smo jih v analizi upoštevali. To so kapitalska ustreznost, donos na kapital po obdavčitvi in rast bilančne vsote.

V prispevku »Bo vaša banka prav tako likvidirana?« opišemo kako sama likvidacija deluje in ali se lahko zgodi tudi kateri drugi slovenski banki.

V preostalih prispevkih, »Ste prepričani v varnost depozitov?« ter »Cilj vsake banke ...« podrobneje razložimo delovanje bank in nasploh trenutne situacije v Sloveniji.

Analizo zaključimo s prispevkom »Slaba banka za povprečnega Janeza«, kjer opišemo delovanje DUTB in kako bo to vplivalo na banke same.

Upamo, da vam bo ta analiza dala dovolj znanja, da boste znali prepoznati katera banka je tvegana in katera varna, ne samo v trenutni situaciji ampak tudi v prihodnjih letih.

Umar: pregled stanja v bančnem sistemu

Razmere v slovenskem bančnem sistemu ostajajo zaostrene. Maja se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za okoli 200mioEUR, kar je bilo najvišje znižanje v letošnjem letu. Dobra polovica znižanja je posledica razdolževanja podjetij in NFI, še naprej se postopoma razdolžujejo gospodinjstva. V prvih petih mesecih letos se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal že za okoli 850 mio EUR, medtem ko se je ta v enakem obdobju lani še povečeval, in sicer izključno zaradi povečanega zadolževanja države. Pritiski, povezani z zapadanjem tujih obveznosti, so se maja nekoliko povečali, še naprej ostajajo tudi likvidnostni pritiski povezani z odlivom vlog gospodinjstev, medtem ko se je obseg vlog države v maju zaradi izdaje dveh dolarskih obveznic precej povečal. Kakovost bančne aktive pa se še naprej poslabšuje.

Gospodinjstva so se v maju v primerjavi s predhodnima mesecema precej močneje razdolževala pri domačih bankah. Znižanje obsega kreditov gospodinjstev je znašalo 34,0 mio EUR. Ponovno se je zmanjšal obseg vseh vrst kreditov, in sicer obseg potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene za skupno 26,6 mio EUR, stanovanjski krediti pa so se znižali za 7,4 mio EUR. Obseg kreditov gospodinjstev se je v prvih petih mesecih letos znižal že za okoli 160 mio EUR, tako da se je razdolževanje v letošnjem letu glede na enako obdobje lani več kot podvojilo.

Podjetja in NFI so se maja razdolževala pri domačih bankah v višini okoli 110 mio EUR. Še naprej se pretežno razdolžujejo podjetja, medtem ko se je razdolževanje NFI po visokem aprilu v maju ponovno umirilo. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvih petih mesecih letos znižal že za dobrih 620 mio EUR, kar je približno petkrat toliko kot v enakem obdobju lanskega leta.

Po visokem marčevskem zadolževanju podjetij in NFI na tujem se je to aprila močno umirilo. Mesečni neto prilivi so znašali 1,7 mio EUR. Podjetja so se v obliki dolgoročnih kreditov neto zadolžila za 2,7 mio EUR. Podjetja in NFI so se tako v prvih štirih mesecih letos na tujem neto zadolžila za dobrih 580 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se aprila močneje okrepile (za dobrih 30 b.t.), na okoli 240 b.t.

Banke so aprila ponovno neto odplačevale tuje obveznosti. Skupna neto odplačila so znašala okoli 45 mio EUR, okoli 60 % teh neto odplačil je povezanih z odplačili obveznic. Banke so zmanjšale tuje vloge, medtem ko so bila neto odplačila tujih kreditov precej skromna. Neto odplačila tujih obveznosti so v prvih štirih mesecih letos znašala približno 430 mio EUR, kar dosega približno dve petini razdolževanja bank v enakem obdobju lani.

Zniževanje obsega vlog gospodinjstev v bankah se je maja glede na pretekle mesece sicer nekoliko umirilo, a je bilo še vedno na razmeroma visoki ravni, zaradi izdaje dolarskih obveznic pa se je povečal obseg vlog države. Obseg vlog gospodinjstev se je znižal za dobrih 80 mio EUR. Še naprej se poslabšuje ročnostna struktura vlog gospodinjstev, saj se znižujejo tako kratkoročne vloge kot tudi dolgoročne vloge, medtem ko se povečuje le obseg vlog čez noč. V petih mesecih letos se je obseg vlog gospodinjstev znižal že za okoli 330 mio EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani njihov obseg še povečal, in sicer za okoli 130 mio EUR. Zaradi izdaje dolarskih obveznic sta se maja povečala obseg vlog države pri poslovnih bankah (okoli 1 mrd EUR) in Banki Slovenije (za 1,4 mrd EUR). Vloge države v poslovnih bankah so se v petih mesecih letos povečale za okoli 1,2 mrd EUR, medtem ko so se v enakem obdobju lani znižale za okoli 260 mio EUR.



Po marčevskem znižanju se je aprila obseg slabih terjatev ponovno povečal, tokrat za okoli 65 mio EUR. Prirast je bil v veliki meri posledica slabšanja kakovosti terjatev v strokovnih znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter predelovalnih dejavnostih, medtem ko do drugih dejavnosti ni bilo zaznati izrazitejšega slabšanja kakovosti terjatev. Delež slabih terjatev v celotni izpostavljenosti se je tako aprila povečal za 0,5 o. t., na 15,0 %. K temu pa je pomembno prispevalo tudi odplačevanje najbolj kakovostnih terjatev, razvrščenih v bonitetni razred A. Banke v zadnjih mesecih ponovno okrepljeno oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so maja znašale okoli 105 mio EUR, v petih mesecih letos pa že skoraj 290 mio EUR, kar je le še za slabih 5% manj kot v enakem obdobju lani.

Ocena varnosti

Da bi preverili varnost banke, je bilo potrebno v njihovih letnih poročilih preveriti več različnih faktorjev. Primerjali smo kapitalsko ustreznost bank, donos na kapital po obdavčitvi, ter rast bilančne vsote. Ti faktorji so pri ocenah tveganja bank eni najpomembnejših in najlažje se jih da primerjat. Pri drugih faktorjih, kot je delež slabih naložb imajo banke preveč proste roke, zato je lahko primerjava nepoštena, saj ne odraža popolne ocene tveganosti.

Ocena je sestavljena iz seštevka donosa na kapital, rasti bilančne vsote in kapitalske ustreznosti. Takoj lahko opazimo, da negativen donos na kapital zniža oceno, podobno je pri negativni spremembi bilančne vsote. Višja kapitalska ustreznost ima pa na oceno pozitiven učinek, saj so banke z višjo ustreznostjo bolj varne.

Prvi graf prikazuje situacijo v slovenskem bančnem sistemu, na podlagi omenjenih treh dejavnikov. Predstavlja torej celosten pregled, ki omogoči hitro razlikovanje med varnimi in tveganimi bankami.

Že na grafu vidimo, da se banke skoraj po polovici delijo na varne in tvegane banke. Po pričakovanjih so slovenske banke veliko bolj tvegane kot pa tuje.

Na sredini najdemo Deželno banko, Hypo in Sparkasse banko. Gre za banke, katerih rezultati nas niso ravno prepričali, a se ne uvrščajo med najbolj tvegane.

Na dnu lestvice se nahajajo NKBM, Probanka, Abanka, NLB in Factor banka. Dve izmed najslabše ocenjenih bank sta pred kratkim bili poslani v postopek nadzorovane likvidacije (kar tudi kaže na ustrezen izbor faktorjev pri ocenjevanju varnosti).

Manjše razlike ocen so na varnejši polovici grafa, kjer so si ocene varnosti bank bližje ena drugi.

Najvišjo varnost po izbranih kriterijih vam ponuja Sberbank (visoko oceno ima predvsem zaradi visoke rasti bilančne vsote), na drugem mestu pa je Delavska hranilnica (prav tako je imela visoko rast bilančne vsote). Tesno jima sledi Hranilnica Lon.

Če upoštevamo samo klasične banke (in ne tudi hranilnic ali SID banke), je na prvem mestu Sberbank, nato pa sledijo BKS Bank, Banka Koper, SKB banka in pa UniCredit. Opazimo lahko, da so vse banke večinoma v tuji lasti, iz česar lahko sklepamo, da imajo boljši risk-management.

V nadaljevanju sledijo analiza po posameznih faktorjih in pripadajoči grafi z ugotovitvami.

Kapitalska ustreznost

Prvi faktor, ki smo ga preverili je kapitalska ustreznost, ki nam pokaže kako je banka pripravljena na potencialne izgube – višji kot je kapital, manjša je verjetnost težav v banki zaradi izgub. Ustreznost se izračuna z razmerjem med kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo. Bolj kot je aktiva tvegana (slabši kot so krediti), več kapitala potrebuje banka.

Če upoštevamo vodilo, da kapitalska ustreznost pod 10% pomeni tvegano banko vidimo, da so tvegane banke 4 in sicer Probanka, NKBM, Factor banka in Abanka Vipa.

Najmanj kapitalsko ustrezna je Probanka z 8,33%, najbolj pa BKS Bank z 15,92%.

BKS Bank na drugem mestu sledi SID banka z 14,23%, na tretjem je Gorenjska banka s 14,07% kapitalsko ustreznostjo.

Povprečna vrednost kapitalske ustreznosti v slovenskem bančnem sistemu je 11,9%.

To pomeni, da je 10 bank pod povprečjem in 11 bank nad povprečjem. Na grafu to pomeni, da so vse banke levo od (in vključno z) Hranilnico Lon pod povprečjem, banke desno od nje pa nad povprečjem.

Donos na kapital po obdavčitvi

Analizo smo nadaljevali z drugim faktorjem in sicer donosom na kapital po obdavčitvi. Tukaj smo želeli preveriti, katere banke so v letu 2012 kljub težkim razmeram na trgu uspele narediti dobiček, katere manjšo in katere banke večjo izgubo.

Razmerje med donosom in kapitalom nam pokaže koliko kapitala je bilo izgubljenega zaradi slabih kreditov (in posledičnih izgub) oz. za koliko se je kapital povišal v primeru pozitivnega donosa.

Ponovno vidimo, da se banke delijo skoraj po polovici, s tem da je ena banka več na strani tistih, ki so naredile izgubo. Druga lastnost, ki jo lahko razberemo iz grafa je, da so odstopanja od 0% bistveno večja na strani izgub, kar pa je razumljivo glede na razmere na trgu.

Dobiček so ustvarile banke, ki so bile najmanj izpostavljene slabim kreditom, saj posledično niso imele visokih odpisov. Najvišji donos na kapital (od klasičnih bank) je beležila BKS Bank, sledila je Banka Koper. Od hranilnic so vse tri pri vrhu lestvice zaradi visokih dobičkov.

Največ izgube je tako ustvarila NKBM in sicer je njen donos na kapital po obdavčitvi 62,15%, medtem ko je najvišji dobiček zabeležila Hranilnica Lon z 14,69% donosa na kapital po obdavčitvi.

Rast bilančne vsote

Zadnji faktor, ki smo ga preverili je rast bilančne vsote. V primeru da je rast pozitivna to nakazuje širjenje delovanja banke, ki je pozitiven znak za poslovanje banke glede na tržne razmere v zadnjem obdobju.

Kadar je rast bilančne vsote negativna, banka ne dobiva povrnjena vsa sredstva, ki jih je namenila za kredite (visoki odpisi), kar se pozna v vedno slabšem poslovanju banke – posledično tudi varnosti banke.

V primerjavi z grafom Donos na kapital po obdavčitvi v %, na tem grafu prevladujejo banke, ki so pod 0%. Od 21 ocenjenih bank, ima kar 14 bank negativno rast.

Največji preskok je ponovno viden na koncu lestvice in sicer tokrat na strani pozitivne rasti. Razlika je najbolj opazna med 4. mestom, ki ga zaseda Banka Sparkasse (3%) ter prvimi tremi mesti- Hranilnica Lon (9%), Delavska hranilnica (20%) in Sberbank (32%). Vse tri so med najmanjšimi bankami.

Glede na faktor rast bilančne vsote, se je najbolje odrezala Sberbank (rast 32%) in najslabše Abanka Vipa s padcem bilančne vsote -15%.

Objave iz zgodbe:

1. Analiza varnosti slovenskih bank

2. Bo vaša banka prav tako likvidirana?

3. Ste prepričani v varnost depozitov?

4. Cilj vsake banke je...

5. Slaba banka za povprečnega Janeza

Opozorilo o tveganju

Analiza bank je bila narejena na podlagi podatkov pridobljenih na spletnih straneh samih bank in njihovih letnih ali medletnih poročilih. Ugotovitve, ki so jih podatki pokazali lahko odstopajo od realnega stanja, zaradi neažurnosti spletnih strani bank in dodatno zaradi možnosti posebnih dogovorov ob individualnem posvetu v poslovalnicah bank.

Pri oceni varnosti bank je potrebno upoštevati, da so analize narejene na podlagi objavljenih podatkov, katerih ažurnost je ponovno odvisna od posamezne banke.

Pri oceni stroškov smo upoštevali najosnovnejšo obliko računov, vendar se le-ti razlikujejo med bankami, saj vključujejo različne storitve (popolna primerjava ponovno ni mogoča). Pomembno je tudi dejstvo, da bi se stroškovna analiza lahko razlikovala od nastale, če bi izbrali drugo obliko računov, ki ponujajo več storitev.

Za svoje odločitve sprejemate popolno odgovornost. Dokument ni mišljen kot priporočilo, temveč kot prikaz trenutnega stanja v slovenskem bančnem sistemu.