Slovenske banke so, kot lahko beremo v medijih, ene bolj tveganih bank. Predvsem jim tveganost zvišujejo slabi krediti, ki so jih odobrili v času gospodarske ekspanzije. To je pa pripeljalo do tega, da veliko bank potrebuje dokapitalizacijo, vendar pa lastniki nimajo dovolj denarja, da bi sami dokapitalizirali, investitorjev pa na žalost ni.
Če ni denarja za povečanje kapitala s strani obstoječih lastnikov in tudi investitorjev, nastane velik problem. Ta problem lahko nastane pri nas, rešitev pa zgleda podobno kot na Cipru – prisilna konverzija dolga in depozitov v kapital. Kaj to pomeni za nas varčevalce?
Poglejmo si najprej kako banka deluje. Banka se financira iz treh glavnih virov – kapitala, dolga in depozitov. Kapital ob ustanovitvi banke vplačajo lastniki, nato se pa banka zadolži z izdajanjem obveznic na trgu ali pa pri drugih bankah. Dodatno in glavno financiranje pa prihaja iz depozitov, ki jih varčevalci naložijo na svoje bančne račune.
Nato se ti depoziti in ostali dolgovi posojajo naprej gospodarstvu in gospodinjstvom, seveda po višji obrestni meri kot si je banka izposodila denar (obrestna mera na kreditu bo vedno višja kot pa na depozitu). Razliko v obrestnih merah banke pospravijo v svoj žep v obliki dobička. Dobiček je pa tisti, ki veča kapital banke, izguba pa tista, ki ga manjša.
V primeru prevelikih izgub, ki nastanejo zaradi slabih kreditov banke, se kapital močno zmanjša in lahko upade pod regulativni minimum. Če se to zgodi, bodo Banka Slovenije in druge institucije zagnale vik in krik, da se mora banka dokapitalizirati. In smo prispeli do prej opisanega stanja v Sloveniji – banke potrebujejo dodaten kapital, lastniki ga pa nimajo (več).
Evropska komisija je sprejela smernice, ki bodo na udar postavile tudi vaše depozite v primeru reševanja banke – podobno kot na Cipru. Če ne bo prišlo do dokapitalizacije, se bo del dolgov in depozitov prisilno pretvoril v kapital. To pa pomeni, da boste imeli namesto 100.000€ depozita sedaj samo npr. 80.000€ depozita in 20.000€ v delnicah banke (ki pa jih verjetno ne boste mogli takoj prodati, zagotovo pa ne za takšen denar).
Objave iz zgodbe:
1. Analiza varnosti slovenskih bank
2. Bo vaša banka prav tako likvidirana?
3. Ste prepričani v varnost depozitov?
4. Cilj vsake banke je...
5. Slaba banka za povprečnega Janeza
Opozorilo o tveganju
Analiza bank je bila narejena na podlagi podatkov pridobljenih na spletnih straneh samih bank in njihovih letnih ali medletnih poročilih. Ugotovitve, ki so jih podatki pokazali lahko odstopajo od realnega stanja, zaradi neažurnosti spletnih strani bank in dodatno zaradi možnosti posebnih dogovorov ob individualnem posvetu v poslovalnicah bank.
Pri oceni varnosti bank je potrebno upoštevati, da so analize narejene na podlagi objavljenih podatkov, katerih ažurnost je ponovno odvisna od posamezne banke.
Pri oceni stroškov smo upoštevali najosnovnejšo obliko računov, vendar se le-ti razlikujejo med bankami, saj vključujejo različne storitve (popolna primerjava ponovno ni mogoča). Pomembno je tudi dejstvo, da bi se stroškovna analiza lahko razlikovala od nastale, če bi izbrali drugo obliko računov, ki ponujajo več storitev.
Za svoje odločitve sprejemate popolno odgovornost. Dokument ni mišljen kot priporočilo, temveč kot prikaz trenutnega stanja v slovenskem bančnem sistemu.
