Kompromis Obame z republikanci odmeva na Wall Streetu

Obseg industrijskih naročil v Nemčiji se je oktobra na mesečni ravni povečal za 1,6 odstotka, potem ko se je septembra skrčil za štiri odstotke. Oktobrsko rast naročil je spodbudilo predvsem večje domače povpraševanje, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pokazali v torek objavljeni podatki nemškega ministrstva za gospodarstvo.

Gre za enega ključnih gospodarskih kazalcev, ki sicer pogosto niha. Analitiki so oktobra pričakovali nekoliko spodbudnejše podatke, napovedovali so 1,8-odstotno rast naročil.

K rasti obsega naročil je prispevala predvsem rast domačih naročil, ki je bila 2,4-odstotna. To je okrepilo upanje, da okrevanje največjega evropskega gospodarstva ni več odvisno le od izvoza.

Podatki sicer razkrivajo tudi težave v območju evra. Naročila iz vodilnih držav partneric v evrskem območju so namreč oktobra upadla za 1,1 odstotka, potem ko je bil septembra padec enoodstoten.

Skupna naročila iz tujine so se sicer povečala za 0,8 odstotka, zahvaljujoč predvsem povpraševanju v državah izven območja evra, vključno s hitro rastočimi državami, kot so Kitajska, Brazilija in Indija.

Naročila iz držav izven območja evra so se povečala za 4,4 odstotka, potem ko so septembra upadla za 5,6 odstotka, še poroča dpa.

Islandija izšla iz recesije

Islandija je v tretjem četrtletju na ravni trimesečja zabeležila 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) in tako prvič po izbruhu svetovne gospodarske krize izšla iz recesije, so pokazali v torek objavljeni podatki islandskega statističnega urada. Islandija je pred tem sedem četrtletij zapored beležila padec BDP.

Na ravni četrtletja se je islandski BDP po sezonsko prilagojenih podatkih zvišal za 1,2 odstotka, medtem ko je na letni ravni še vedno beležil padec; skrčil se je za 1,6 odstotka. Kljub padcu na letni ravni podatki kažejo, da je ta otoška država vendarle izšla iz recesije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Svetovna finančna in gospodarska kriza sta Islandijo močno prizadeli. Nekdaj cvetoči bančni sistem se je popolnoma porušil, obveznosti bank pa so bile celo 11-krat večje od islandskega BDP. Islandija se je zato začela približevati EU, s katero je konec julija uradno začela pristopna pogajanja.

Siemens bo imel svojo banko

Nemški industrijski koncern Siemens je od nemškega finančnega regulatorja BaFin dobil dovoljenje za ustanovitev banke, so v torek sporočili iz koncerna. Banka bo nudila projektno in investicijsko financiranje, s čimer želi koncern okrepiti prodajo.

Finančne rešitve so postale zelo pomembne pri prodajni dejavnosti, še posebej od nastopa finančne in gospodarske krize, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal vodja banke Roland Chalons-Browne. Banka bo zagotavljala posojila za projekte in investicije v Nemčiji, medtem ko posojil občanom ne bo nudila.

Banka, ki bo imela sedež v Münchnu, bo imela 250 milijonov evrov lastnega kapitala, kar ji bo v začetni fazi omogočalo izdajo posojil do okoli 60 milijonov evrov, je dejal Chalons-Browne.

Slovenija

Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol za več kot pol odstotka

Ljubljanska borza je torkovo trgovanje sklenila z negativnim predznakom. Pocenila se je večina delnic, med blue chipi pa so največji padec zabeležile delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in NKBM. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je glede na ponedeljek znižal za 0,68 odstotka oz. 5,57 točke na 817,68 točke.

Borzni posredniki so sklenili za 5,2 milijona evrov poslov. Največ je bilo sklenjenih poslov s Krkinimi delnicami, in sicer za dobre štiri milijone evrov; sklenjeni so bili štirje posli s svežnji v vrednosti 2,86 milijona evrov. Delnice novomeškega farmacevta so se sicer pocenile za 0,32 odstotka na 62,90 evra.

Padec so zabeležili vsi blue chipi. Poleg Krkinih delnic so se pocenile tudi delnice Telekoma Slovenije (37.240 evrov; -1,71 odstotka na 86 evrov), Gorenja (45.420 evrov; -0,75 odstotka na 13,30 evra), NKBM (20.480 evrov; -0,70 odstotka na 10 evrov), Mercatorja (8790 evrov; -0,67 odstotka na 149 evrov) in Petrola (31.220 evrov; -0,61 odstotka na 245,50 evra).

V prvi kotaciji, kamor so uvrščene omenjene delnice, so se pocenile tudi delnice Luke Koper (18.030 evrov; -0,86 odstotka na 17,30 evra), medtem ko po Intereuropinih delnicah ni bilo povpraševanja.

Med delnicami v standardni kotaciji, s katerimi je bilo sklenjenih nad 10.000 evrov prometa, so se pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (32.480 evrov; -0,53 odstotka na 18,90 evra) in Save (49.890 evrov; -0,04 odstotka na 91,95 evra).

Rast so zabeležile delnice Pivovarne Laško (15.880 evrov; +3,33 odstotka na 15,50 evra) in Zavarovalnice Triglav (13.000 evrov; +0,60 odstotka na 16,90 evra).

Nadzorni svet družbe Velana je na torkovi seji obravnaval osnutek poslovnega načrta družbe za poslovno leto 2011 in naročil upravi, naj ga vsebinsko dopolni. Nadzorniki so se seznanili tudi s tekočim poslovanjem družbe.

Družba TWOPP je prodala 26.226 delnic oz. 24,62-odstotni delež v družbi Datalab in v lasti nima več Datalabovih delnic, so sporočili iz Datalaba.

D&B ohranja rating Slovenije

Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je v decembrskem poročilu ohranila rating Slovenije, ki je še vedno stabilen. Toda v tokratnem poročilu ni zapisano veliko vzpodbudnega za Slovenijo, saj se tuje povpraševanje po slovenskih proizvodih niža, domače ostaja šibko, izvoz pa je rahlo upadel.

Ob zniževanju tujega povpraševanja in šibkem domačem povpraševanju se je obseg slovenskega izvoza glede na spodbudni junij nekoliko znižal, a je bil v avgustu še vedno za skoraj 15 odstotkov večji kot avgusta lani.

Po oceni D&B je to rezultat upočasnjevanja svetovnega gospodarstva zaradi izteka rokov za fiskalne vzpodbude, ki so gospodarstva oživila v prvi polovici letošnjega leta. Pričakujejo, da se bo zaenkrat ta proces še nadaljeval, so sporočili iz ljubljanske bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B.

Ker se je vlada odločila za dokaj radikalno zniževanje javne porabe zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja za skoraj tri odstotke, po cenah D&B ni pričakovati, da bi tuje pojemajoče povpraševanje nadomestilo domače. Med glavnimi ovirami za vzpon gospodarstva sta tudi zmanjšanje dostopnosti sredstev za financiranje in velike težave v gradbeništvu. Obseg gradbenih projektov se je predvsem zmanjšal v infrastrukturi po dokončanju izgradnje avtocest in v gradnji stanovanj.

Rating Slovenije, kot omenjeno, ostaja nespremenjen pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje in še vedno prvo mesto v regiji. Pristavka o nazadovanju oziroma krepitvi ni in je rating še vedno označen kot stabilen.

D&B je sicer v decembrskem poročilu rating spremenila štirim državam. Znižala ga je Franciji in Portugalski, zvišala pa Tajski in Urugvaju. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.

Uprava Hita na zboru delavcev dobila podporo

»Ta zbor delavcev smo izrabili za to, da smo odgovorili na vsa vprašanja, ki se jim porajajo ob tokratnih stavkovnih aktivnostih: kakšno je poslovanje podjetja in kako poteka sanacijski program,« je po zaključenem zboru delavcev povedal Podobnik.

Za četrtek je napovedal nov zbor delavcev za zaposlene v igralniško-zabaviščnem centru Perla, za petek pa v kranjskogorski Koroni.

Podobnik je torkov zbor delavcev ocenil za uspešen - tudi zato, ker je uprava »lahko neposredno delavcem predstavila realna dejstva«. Po njegovih besedah so delavci spraševali marsikaj, od različnih informacij glede stavke pa tudi o prevzemu Hita s strani ameriške družbe Harrah's Entertainments.

Povedal je še, da se bosta pogajalski skupini uprave in novogoriške enote sindikata SIDS ponovno srečali na pogajanjih v sredo. Vendar uprava tudi zaradi sprejetega sanacijskega načrta nima več veliko »pogajalskega prostora«, je opozoril.

Uprava Hita za leto 2011 napoveduje minimalen dobiček v višini okrog 1,5 milijona evrov, letošnje leto pa naj bi končali z izgubo, vendar precej manjšo od napovedane. Če pa se bo stavkovni val v decembru nadaljeval, znaša pričakovana škoda zaradi stavke okrog pet milijonov evrov, saj vanjo vštevajo tudi posredno škodo zaradi izpada dohodka v gostinstvu in turizmu.

Novico glede obnovljene namere po prevzemu Hita s strani ameriške družbe Harrah's Entertainment je Podobnik prebral v časopisu. »Kot predsednik uprave niti poslovno niti zasebno nimam stikov s to ameriško družbo. Prav tako nisem bil seznanjen s tem, da bi v času, ko sem predsednik uprave, potekali kakšni pogovori s to družbo,« je zagotovil.

Od tistih, ki predstavljajo lastnike, bi bilo v primeru takih pogovorov korektno, da bi o tem obvestili upravo Hita, je še menil. Vendar sanacijski program, ki bo potekal še prihodnji dve leti, ne predvideva nikakršne dokapitalizacije niti vstopa tujega naložbenika.

»Vsekakor pa moram reči, da je cena, ki je navedena v medijih, za naše podjetje kljub krizi ponižujoča,« je zaključil predsednik uprave Hita. Časnik Delo je v ponedeljek poročal, da naj bi Harrah's za lastniški delež v Hitu že ponudil okrog 60 milijonov evrov.

Žugelj: Pri spornih managerskih prevzemih zatajili regulatorji

Preiskovalna komisija DZ za sporne managerske prevzeme je v torek zaslišala Damjana Žuglja, Marijana Kocbeka, Rada Bohinca in Dušana Pšeničnika. Vse štiri priče so se strinjale, da sama prevzemna zakonodaja ni kriva za sporne prevzeme, je pa razlog zanje po Žugljevem prepričanju v zatajitvi regulatorjev - Banke Slovenije in ATVP.

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Žugelj krivca za sporne managerske prevzeme, kot je poudaril, ne bi iskal v prevzemni zakonodaji, temveč pri regulatorjih. ATVP je bila še pred njegovim prihodom na čelo agencije aprila 2008 premalo drzna, postopkov pa praktično ni vodila. Svoje nadzorne funkcije po njegovih besedah prav tako ni opravila Banka Slovenije.

»Dejstvo je, da vsak išče svojo priložnost, regulatorji pa smo tukaj za to, da zaustavimo prevelike apetite,« je poudaril Žugelj. V regulatorjih je poleg pohlepa in prevelikih apetitov ter vehemence in arogance bankirjev po njegovih besedah izvirni greh za sporne managerske prevzeme. Ob tem je zavrnil argument, da bi bila prevzemna zakonodaja ali katerakoli politika kriva za sporne managerske prevzeme. »Iskati odgovornost v politiki je odveč,« je zatrdil.

Kot je ocenil Žugelj, je bila prevzemna zakonodaja v času, ko sam še ni bil na čelu ATVP, pripravljena v najboljši meri, čeprav je imela nekaj vrzeli. Žugelj je kot eno od njih izpostavil neusklajenost zakona o prevzemih z evropsko direktivo s tega področja, ki je prepovedovala prevzeme s pomočjo zamenljivih obveznic; na ta način se je v Sloveniji namreč zgodil prevzem Term Čatež.

Žugelj sicer meni, da managerski prevzemi niso sporni, če so izpeljani transparentno in zakonito. »Narobe je to, da je prevladal pohlep,« je dejal. Kot je še dodal, število izpeljanih managerskih prevzemov - doslej jih je bilo v Sloveniji 300 - tudi ni pokazatelj, na podlagi katerega bi lahko za nekatere deviacije okrivili katerokoli od vlad.

Da ima Slovenija dobro, moderno prevzemno zakonodajo, je v svojem pričanju pred preiskovalno komisijo poudaril Marijan Kocbek z z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor. Po njegovih besedah sicer noben zakon ni popoln, a sama zakonodaja ne omogoča nepravilnosti, ki pa se v praksi kljub temu dogajajo. Vprašati se je treba, tako Kocbek, kje prevzemniki dobijo finančna sredstva za prevzem, a to ni več problem prevzemne zakonodaje.

»Managerji so dobili kredite v takih obsegih, ki so nerazumni z vidika dobrega gospodarja. Banke so denar plasirale v zelo velikem obsegu in zelo rizično, brez ustreznih zavarovanj,« je dejal Kocbek.

Medtem ko je Žugelj kot paradoksalno izpostavil dejstvo, da so nekateri pisci prevzemne zakonodaje svetovali tudi nekaterim managerjem pri prevzemih, pa Kocbeku takšna svetovanja niso sporna. »Če ti ljudje svetujejo pri prevzemu, je to lahko samo najboljše,« je zatrdil in pojasnil, da mariborski inštitut za gospodarsko pravo sicer ni svetovalna institucija, poda pa strokovno mnenje, če je zanj zaprošen.

Tudi rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc in svetovalec za pravo družb in intelektualno lastnino na stalnem slovenskem predstavništvu v Bruslju Dušan Pšeničnik sta dejala, da ima Slovenija dober, moderen in mednarodno primerljiv zakon o prevzemih. Bohinc je sicer podal le svoje strokovno mnenje o prevzemni zakonodaji, saj, kot je poudaril, sam pri njeni pripravi ni sodeloval in zato o spornih managerskih prevzemih tudi ne more dajati izjav.

Preiskovalna komisija za sporne managerske prevzeme, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), je poleg štirih današnjih prič - zaslišala jih je na predlog člana komisije Rudolfa Petana (SDS) - doslej že zaslišala direktorja urada za varstvo konkurence Janija Soršaka, profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Maksa Tajnikarja in profesorja na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Marka Brusa.

Pred komisijo so pričali tudi nekdanji finančni minister Andrej Bajuk, nekdanji gospodarski minister in sedanji poslanec SDS Andrej Vizjak, oba nekdanja državna sekretarja na ministrstvu, Andrijana Starina Kosem in Tomaž Jeršič, nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič ter nekdanji guverner Banke Slovenije in sedanji minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Komisija želi ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oz. neustrezna zakonodaja s področja prevzemov.

Križanič v torek z direktorjem KBC o delničarskem sporazumu

Minister za finance Franc Križanič ima v torek v Bruslju predvideno srečanje z direktorjem KBC Janom Vanhevelom. Pogovarjala se bosta o prenovi delničarskega sporazuma, je pojasnil minister ob robu zasedanja finančnih ministrov Evropske unije.

»Skupščina NLB je sprejela sklep o 250-milijonski dokapitalizaciji. KBC želi sodelovati in mi želimo sodelovati, oba lastnika imata interes obdržati enake lastniške deleže tudi po dokapitalizaciji,« je povedal minister.

Obenem želi KBC po njegovih besedah prenovo delničarskega sporazuma. Vlada je to zadevo obravnavala in dala izhodišča za pogajanja, je povedal minister.

Pogajanja bo po Križaničevih besedah izvajala agencija za upravljanje kapitalskih naložb države; strateška izhodišča ji bo dajala vlada in preko nje finančno ministrstvo.

Dokapitalizacija je po njegovih besedah sedaj odprta, oba lastnika imata načelen dogovor, ki ga je zdaj treba precizirati v delničarskem sporazumu o sodelovanju pri dokapitalizaciji.

Minister Križanič želi z obiskom tudi zagotoviti, da bi »komunikacija med obema pomembnima lastnikoma tekla ves čas, tudi na osebni ravni, ne samo z dopisi, in tudi na najvišji ravni«.

Na vprašanje, koliko bo prispevala KBC k dokapitalizaciji, je minister dejal, da so to v KBC že nakazali, a niso javno objavili.

»Oni želijo zaščititi svoj položaj, mi želimo zaščititi svojega. V tem primeru se pač pogovarjamo, kako prenoviti delničarski sporazum in jim tudi omogočiti najbolj učinkovit možen izstop iz banke, tudi z vidika vrednosti prodaje,« je dodal minister.

Minister pričakuje, da bo vsaj osnutek sporazuma sprejet do 31. marca, da bo dovolj čvrsta osnova za sodelovanje v dokapitalizaciji. Če bo šlo vse po sreči, pa bi lahko bil po njegovem mnenju do takrat sprejet že sam sporazum.

»Nekih velikih zapletov si ne obetam,« je sklenil minister.

Datalab načrtuje občutno boljše rezultate