Ameriški mediji poročajo, da bo ameriški predsednik Barack Obama danes zvečer po srednjeevropskem času uradno predlagal Janet Yellen za položaj predsednice centralne banke Federal Reserve (Fed). Sedanja podpredsednica Feda Yellenova velja za naklonjeno nadaljevanju ekspanzivne denarne politike.
Na objavi nominacije, ki jo bo moral nato potrditi senat, bosta predvidoma tudi Yellenova in trenutni predsednik Ben Bernanke.
Bernanke vodi centralno banko vse od leta 2006, mandat pa mu poteče 31. januarja prihodnje leto. Bernanke je že povedal, da ga podaljšanje mandata ne zanima, vendar pa Yellenova predstavlja neke vrste kontinuiteto, saj imata z Bernankejem podobne poglede na gospodarstvo.
Yellenova bo nadaljevala z Bernankejevo politiko denarnega spodbujanja
67-letna Yellenova je na položaju podpredsednice Feda od leta 2010. Pred tem je bila predsednica Fedove regionalne banke v San Franciscu, eden od guvernerjev Feda, svetovalka Bele hiše in profesorica slavne univerze Berkeley v Kaliforniji. Če jo senat potrdi, bo postala prva ženska na čelu Feda.
Senat jo je leta 2010 soglasno potrdil na položaj, tokrat pa bo nekaj republikanskega nasprotovanja temu, saj namerava nadaljevati Bernankejevo politiko denarnega spodbujanja ekonomije, dokler se ne izboljša položaj na trgu delovne sile. Yellenova tako kot Bernanke verjame, da inflacija za zdaj ne predstavlja težave in da se lahko ekspanzivna denarna politika nadaljuje.
Zvezni bankirji dobro predvideli politično krizo v ZDA
V primeru senatne potrditve bo morala Yellenova Fed voditi v občutljivem času delnega umika posebnih stimulacijskih ukrepov v obliki odkupovanja državnih obveznic in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek v vrednosti 85 milijard dolarjev na mesec.
Vsota bi se morala že znižati, vendar pa se je Fedov Odbor za odprti trg odločil, da jo ohrani, ker so zvezni bankirji dobro predvideli politične norčije okoli proračuna in meje javnega dolga, ki pravkar potekajo v Washingtonu.
Republikanci so blokirali financiranje dejavnosti zvezne vlade in zdaj grozijo, da ne povišajo dovoljene meje javnega dolga do 17. oktobra, ko bo finančnemu ministrstvu zmanjkalo denarja za odplačevanje obveznosti.
Zahtevali so odvzem denarja zdravstveni reformi, sedaj pa imajo neodločene zahteve o znižanju proračunske porabe. Obama in demokrati vztrajajo, da se ne bodo pogajali, dokler se financiranje dela vlade ne obnovi in se ne zviša meja javnega dolga.
