Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je v četrtek vnovič kljuboval kritikom nedavne Fedove odločitve o 600 milijard dolarjev vrednem ukrepu, namenjenem spodbuditvi okrevanja ameriškega gospodarstva. Hkrati pa je opozoril, da Fedov načrt ne more uspeti, če ga ne bodo spremljali še drugi ukrepi.
Bernanke je v svojem prvem nagovoru po najavi omenjenega načrta 3. novembra poudaril, da je navedeni načrt potreben za spodbuditev gospodarstva in zmanjšanje brezposelnosti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Obenem pa je izpostavil, da mora dodatno pomoč za spodbuditev gospodarstva priskrbeti tudi kongres. Brez dodatne pomoči bi namreč lahko visoka stopnja brezposelnosti vztrajala več let.
Po mnenju Bernankeja bi fiskalni program, ki bi združeval kratkoročne ukrepe za spodbuditev rasti in zaupanja vredne ukrepe za zmanjšanje dolgoročnih strukturnih primanjkljajev, pomembno dopolnil ukrepe Feda.
Poleg tega je dejal, da lahko svetovno gospodarstvo klecne, če počasi in s težavo okrevajoče razvite države ne bodo prejele zadostne podpore.
Bernanke je te trditve nanizal v govoru, ki ga je pripravil za današnjo konferenco centralnih bank na sedežu Evropske centralne banke v Frankfurtu, objavil pa ga je že v četrtek zvečer.
Gost konference je bil tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn. Ta je ob tem izjavil, da so ukrepi za spodbujanje rasti absolutno nujni, a ob tem dodal »kjer je to mogoče«. Na primeru ZDA je dejal, da bi se rast ameriškega gospodarstva lahko okrepila na štiri odstotke ali pa upočasnila pod dva odstotka, »posledice za preostali svet pa bi bile velikanske«.
V splošnem sicer po njegovem prepričanju obstaja potreba »po obnovi zaupanja z ukrepanjem v smeri zmanjševanja zadolženosti«.
Objava »QE2« sprožila val kritik
Fed je v začetku novembra objavil, da namerava do konca drugega četrtletja 2011 kupiti za dodatnih 600 milijard dolarjev državnih obveznic z daljšim rokom zapadlosti in tako prispevati k hitrejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva.
Gospodarstvu nameravajo v tem okviru pomagati deloma z znižanjem obrestnih mer, dvigom cen delnic in spodbuditvijo potrošnje.
Nižje obrestne mere pri posojilih bi spodbudile podjetja k sposojanju in širitvi, višji tečaji delnic bi povečali premožnost in zaupanje posameznikov in podjetij, večja potrošnja pa bi povečala dohodke, dobičke in rast.
Vendar pa je načrt Feda sprožil val kritik tako v ZDA kot po svetu. Nekateri dvomijo, da bo to pomagalo gospodarstvu, opozarjajo celo pred možnostjo, da bi lahko sprožil inflacijo in špekulativne nakupe na Wall Streetu ter okrepitev kapitalskih tokov v razvijajoče se države in povečanje pritiskov na valute teh držav.
Kitajska, Nemčija, Brazilija in druge države pa so pretekli teden v Seulu na vrhu skupine 20 največjih gospodarstev na svetu (G20) opozorile, da bo ukrep sprožil padec vrednosti dolarja in tako dal konkurenčno prednost ameriškim izvoznikom.
Različna hitrost okrevanja sproža napetosti med državami
Bernanke je v petek v Frankfurtu pojasnil, da je bil padec dolarja v primerjavi z evrom letos poleti bolj odziv trgov na zaskrbljenost glede dolžniških težav Grčije in nevarnosti okužbe na druge ranljive članice evrskega območja kot pa ukrepov Feda.
»Vloga dolarja kot varnega pristana v kriznih časih je v nemalem obsegu vezana na moč in stabilnost ameriškega gospodarstva,« je dejal Bernanke.
Tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je izpostavil pomen verodostojno močnega dolarja, obenem pa je dejal, da je temelj za vzdržno gospodarsko okrevanje zaupanje gospodarstva v ukrepe centralnih bank in držav.
»Verodostojnost za vlade držav pomeni, da ohranijo ali obnovijo boniteto pri vlagateljih. V ta namen morajo spraviti svoje javne finance v red in tako prispevati k dolgoročno vzdržni rasti,« je dejal in pri tem izpostavil, da so trenutne razmere »zelo kritične«.
Bernanke ob tem pravi, da države različno hitro okrevajo po svetovni recesiji, to pa sproža napetosti med njimi, kar otežuje iskanje globalnih odgovorov na globalne težave.
Hitro rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija rastejo hitreje kot razvita gospodarstva, kot so ZDA, Japonska in Velika Britanija.
Prvi mož Feda je ob tem mnenja, da bi nezadostni ukrepi za podporo v ZDA in drugih razvitih gospodarstvih spodkopali okrevanje ne samo v teh gospodarstvih, ampak po celem svetu.
Hitro rastoča gospodarstva pa se nahajajo na nakovalu med ohranjanjem hitre rasti in tveganjem pred visoko inflacijo. Pri tem z umetnim vzdrževanjem svojih valut na nizki ravni Kitajska in druge države povzročajo težave tako sebi kot celotnemu svetovnemu gospodarstvu, meni Bernanke.
Prvi mož Feda je zato v petek znova opozoril pred negativnimi posledicami tovrstnih neravnovesij na globalno gospodarstvo.
Dolgoročno namreč neravnovesja med državami z velikim zunanjetrgovinskim primanjkljajem in posledičnim višjim dolgom na eni strani ter državami z obsežnim presežkom in velikimi deviznimi rezervami na drugi niso vzdržne. »Rast dveh hitrosti bi se na koncu lahko ustavila tako, da bi vsi počasi rasli,« je opozoril.
