Evropska centralna banka (ECB) se je danes odločila sprožiti program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo od letošnjega marca do konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij, je danes v Frankfurtu napovedal predsednik ECB Mario Draghi.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero na današnjem prvem zasedanju v letošnjem letu ohranil pri 0,05 odstotka, kar ni posebno presenečenje. Vse oči bodo zdaj uprte v predsednika osrednje denarne ustanove v območju evra Maria Draghija, ki naj bi na novinarski konferenci napovedal ukrep t. i. kvantitativnega sproščanja.
Nespremenjeni ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki jo je svet ECB septembra lani znižal na minus 0,20 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki je bila takrat znižana na 0,30 odstotka.
Zgodovinsko zasedanje ECB
Draghi je na novinarski konferenci po prvi letošnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB) razkril dolgo pričakovano odločitev o ukrepu kvantitativnega sproščanja. ECB bo začela marca kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.
Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB, za države, ki so v programu mednarodne finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada, pa bodo veljali določeni dodatni kriteriji, je pojasnil Draghi.
Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, ECB pa je do 16. januarja odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov. Zaradi teh ukrepov so del skupnega paketa tudi obveznice podjetij.
Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic odštela 60 milijard evrov, skupaj pa to od letošnjega marca do konca septembra 2016 znese 1140 milijard evrov. To je na zgornji meji pričakovanj trgov.
Draghi je sicer dejal, da nameravajo program kvantitativnega sproščanja izvajati do konca septembra 2016, vsekakor pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem, je povedal Draghi, ki te izjave podrobneje ni želel pojasnjevati. ECB želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, Draghi pa je znova poudaril, da je to njihov mandat.
Graf: Inflacija v območju evra
Vir: tradingeconomics.com
Draghi je prepričan, da bo program kvantitativnega sproščanja banke spodbudil k dodatnemu kreditiranju, pomembno sporočilo pa je poslal tudi državam članicam. "Kaj lahko naredi monetarna politika? Lahko ustvari podlago za rast. A da se rast pospeši, potrebujete investicije, za investicije potrebujete zaupanje, za to pa strukturne reforme. ECB je danes sprejela zelo velik ukrep, zdaj pa je na vladah, da sprejmejo strukturne reforme. Več kot naredijo, bolj bo naša monetarna politika učinkovita," je dejal.
Svet se je odločil tudi, da spremeni ceno šestih preostalih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO), tako da bo obrestna mera enaka meri na glavni operaciji refinanciranja v tistem času. Pribitek v višini 0,10 odstotne točke se odpravlja.
Merklova: Ukrepi ECB Evrope ne smejo odvrniti od reform
Ukrepi Evropske centralne banke (ECB) za spodbujanje gospodarske rasti evropskih voditeljev ne smejo odvrniti od reform, je malo pred razglasitvijo kvantitativnega sproščanja ECB na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala nemška kanclerka Angela Merkel. "Ne glede na to, kaj bo storila ECB, morajo politiki nadaljevati z reformami," je dejala.
"Evropa se še naprej sooča z velikimi izzivi. Veliko smo govorili o krizi, ki smo jo nekako obvladali, vendar pa še vedno niso na varnem," je evropske voditelje v Davosu pozvala Merklova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška centralna banka Bundesbank je sicer v preteklosti že večkrat izrazila nasprotovanje takšnim ukrepom in poudarila, da bi lahko države zaradi tega "zaspale" in manj aktivno nadaljevale z reformami.
