V preteklih tednih smo videli, kaj pomenijo presenečenja za borze.
Najprej je decembra z zvišanjem ključne obrestne mere presenetila ruska centralna banka. To je na trgu povzročilo paniko in je ruski rubelj v dveh dneh izgubil četrtino svoje vrednosti.
V četrtek 15. januarja je presenetila indijska centralna banka z znižanjem ključne obrestne mere za 0,25 odstotka. Indijski borzni trg je od takrat zrasel za približno 5 odstotkov.
Skoraj istočasno je presenetila še švicarska centralna banka, ko je odpravila zgornjo mejo vrednosti švicarskega franka, ki so jo držali od septembra 2011. Tečaj je v roku ene ure napram pomembnejšim svetovnim valutam zrasel za 30 odstotkov in se nato ustalil okoli 15 odstotkov višje.
Zadnje presenečenje pa je prišlo v ponedeljek iz Kitajske. Kitajska vlada je uvedla omejitve na nakup delnic z 'izposojenim denarjem' (marging trading). Kitajski delniški indeks Shanghai Composite je v enem dnevu padel za 7,7 odstotkov.
(Pre)visoka pričakovanja ...
Območje evra je že nekaj časa v nezavidljivem položaju - gospodarska rast je šibka, rast cen življenjskih potrebščin pa se vztrajno znižuje. Evropska centralna banka (ECB) je lani zato sprejela več ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v okviru katerih je ključno obrestno mero znižala na rekordno nizkih 0,05 odstotka, bankam pa je omogočila dostop do zelo ugodnih posojil, ki jih morajo preliti v realno gospodarstvo. A vse to (še) ni dalo večjega učinka.
Podatek, da je območje evra decembra zabredlo v deflacijo, in da kar 93 odstotkov ekonomistov (raziskava Bloomberg, januar 2015) pričakuje napoved vsaj neke oblike kvantitativnega sproščanja (QE), kaže na visoka pričakovanja. "Pričakovanja so tako visoka, da ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bo nekdo razočaran," je mnenja Adam Sarhan, direktor Sarhan Capital. Mnogi analitiki so tudi mnenja, da je ukrepanje ECB že všteto v ceno delnic. Tako bi lahko bilo vse, kar je manj od QE po vzoru ameriškega Fed, razočaranje.
Veliko ekonomistov je mnenja, da mora biti ECB bolj agresivna. Kot je že novembra povedal Stephen Cecchetti, profesor ekonomije na univerzi Brandeis University: "Občutno bi morali povečati velikost bilance ECB. To bi lahko storili s kupovanjem določenih finančnih instrumentov. Trenutna bilanca je za približno 1.000 milijard evrov nižja v primerjavi z marcem leta 2012. Kupiti bi morali za 1.500 milijard evrov finančnih instrumentov."
... in veliko ovir
Kot je povedal Janez Jaki iz Skupine Vzajemci v novembrskem intervjuju: "Največji nasprotnik je definitivno Nemčija. Nemci so že tradicionalno bolj previdni zaradi dogajanja v preteklosti. Tako zagovarjajo politiko varčevanja." "Po poročanju tujih medijev pa Nemci niso edini. Najmanj sedem, če ne celo deset (od 24) članov sveta ECB, nasprotuje QE po vzoru Fed, med njimi naj bi bila tudi Slovenija," še dodaja.
Nasprotovanje ECB izvira iz zgodovine in dejanskih pristojnosti ECB, ki ne vključujejo QE. Poleg tega opozarjajo na tveganje, da bi ECB postala nekakšna slaba banka, ki bi brezpogojno reševala evropske države. Po poročanju Dnevnika, naj bi nemška gonja proti QE vplivala na odločitev ECB. "Nakupov raznovrstnega premoženja po zadnjih govoricah ne bo neposredno opravljala ECB, temveč kar nacionalne centralne banke. V praksi bi to pomenilo na primer, da bo Banka Slovenije kupovala slovenske državne obveznice. V primerih prestrukturiranja dolga ali bankrota katere od držav bi tako namesto ECB izgube najprej utrpele nacionalne centralne banke," so zapisali.
V četrtkovih izdajah svetovnih finančnih časopisov pa je prebrati informacijo, da naj bi se Svet ECB odločil za nakupe obveznic v vrednosti 50 milijard evrov na mesec. Stimulativni program naj bi deloval najmanj eno leto.
Kaj pričakovati od zasedanja ECB?
V kolikor bo ECB pozitivno presenetila trge, je pričakovati krepko rast tako evropskih, kot tudi ameriških delnic. V kolikor bo ECB razočarala, je pričakovati kratkoročno korekcijo. Kratkoročni padec pa je pričakovati tudi v primeru, da bo ECB ravnala v skladu s pričakovanji, saj so ta večinoma že všteta v ceno delnic.
Preberite tudi: ECB bo mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic
Posodobljeno 22.1.2015 ob 15:25
Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva spletne strani.
