Ruski rubelj v prostem padu; posledice tudi za slovenske izvoznike

Članek slika

Ruska valuta tudi danes izgublja svojo vrednost.

Ruska centralna banka je po ponedeljkovem padcu rublja na rekordno nizko raven ključno obrestno mero zvišala za 650 bazičnih točk, iz 10,5 odstotka na 17 odstotkov. To je bilo najvišje zvišanje po brankrotu leta 1998.

Ruski rubelj je v ponedeljek dosegel nove najnižje ravni v zadnjih več letih, v le enem dnevu pa je izgubil 9,5 odstotka vrednosti. Padci vrednosti rublja so se okrepili prejšnji mesec, potem ko je ruska centralna banka sprostila njegov tečaj. Rusko gospodarstvo je sicer močno odvisno od izvoza energentov, zato se je v času hudih padcev cen nafte znašlo pod pritiskom. Višja ključna obrestna mera, ki je bila še januarja postavljena pri 5,5 odstotka, pa zdaj grozi, da bo še dodatno ogrozila gospodarstvo.

Po novici, da je centralna banka zvišala ključno obrestno mero, je rubelj nekoliko pridobival na vrednosti. Nato pa so se okrepile skrbi, da ta poteza ne bo dovolj in je valuta začela močno izgubljati. Okoli 14:00 je tečaj RUB/USD dosegel vrednost 80/1. Evro pa je za trenutek prebil mejo 100.

Rubelj se je trenutno stabiliziral okoli vrednosti 73 rubljev za ameriški dolar, ter okoli 92 rubljev za evro.

Rubelj sicer izgublja zaradi pritiska sankcij Zahoda, ki so posledica dogajanja okoli Ukrajine, in cenejše nafte.

Padec rublja neugoden za slovenske izvoznike

Padec vrednosti rublja in kupne moči sta glavni težavi, s katerima se soočajo slovenska izvozna podjetja na ruskem trgu, izpostavlja Aleš Cantarutti z GZS. Podjetjem svetuje, naj v Rusiji vztrajajo. Ruski minister Nikolaj Nikiforov pa jih poziva, naj skušajo dane razmere obrniti v svoj prid.

"Tudi same ruske gospodarstvenike trenutna situacija skrbi, skrbi jih, kaj bo prinesla prihodnost," je v izjavi za STA ob robu današnjega slovensko-tatarstanske poslovne konference poudaril direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Cantarutti. Sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države, niso taka težava, tudi slovenska podjetja s tem nimajo veliko težav, opaža Cantarutti.

Padec vrednosti rublja in kupne moči pa sta tisti težavi, s katerimi se borijo tako ruski poslovneži kot tudi slovenska podjetja, ki izvažajo na ruski trg. "Še najhuje je to, da je tudi prihodnost negotova - ne vemo, kako dolgo bo takšno stanje trajalo," pojasnjuje sogovornik.

Njegov nasvet je sicer preprost. "Slovenska podjetja, ki so že trdno zasidrana na ruskem trgu, morajo vztrajati," poudarja Cantarutti. Če je mogoče, naj družbe tudi pomagajo ruskim partnerjem. Takšna je bila po besedah Cantaruttija tudi izkušnja Iskratela iz leta 1998 ob ruski finančni krizi. "Prepričan sem, da se jim bo to pošteno obrestovalo," poudarja.

Na padec vrednosti rublja se je v današnji izjavi za novinarje na GZS odzval tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov. Prepričan je, da tečaj rublja ne bo vplival na blagovno menjavo med državama.

"Svetovno gospodarstvo je dinamičen proces. Vedno se pojavljajo razlike med valutami, a gospodarstveniki vedno najdejo nove priložnosti za povečanje konkurenčne prednosti," izpostavlja Nikiforov. Če je tečaj rublja nižji, lahko na primer podjetja preučijo možnosti za povečanje izvoza iz Rusije ali razvijanje posla znotraj države.

"Vedno je možno najti niše, v kateri ima ena ali druga država v danem trenutku konkurenčne prednosti," poudarja minister. Vseeno pa priznava, da mora Rusija narediti vse, da bi stabilizirala tečaj svoje valute.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja