Glavni dogodek tega tedna je zagotovo včerajšnji dvig ključne obrestne mere Evropske centralne banke za 0,25 odstotne točke, na 1,25 odstotka, ki ga je predhodno s svojimi besedami že nakazal predsednik ECB Jean Claude Trichet.
Kot kažejo napovedi analitikov, bosta včerajšnjemu najbrž sledila še najmanj dva dviga obrestne mere do konca leta. Glavni razlog za dvig obrestnih mer je zagotovo naraščajoča inflacija, ki se je v marcu z 2,4 odstotka povzpela na 2,6 odstotka, kar pa je precej nad glavnim ciljem ECB, to je ohraniti nizko stopnjo inflacije, pod dvema odstotkoma.
Ali je ta ukrep ustrezen?
Zaradi različnega gospodarskega stanja posameznih držav znotraj območja evra se zastavlja vprašanje, ali je ta ukrep centralne banke ustrezen. Odgovor je jasen - glede na to, da je glavni cilj ECB ohranjanje nizke stopnje inflacije, saj gospodarstva z nizko stopnjo realno hitreje rastejo, je ukrep zagotovo ustrezen. Predvsem ta ukrep ne gre na roko državam z visokimi javnofinančnimi primanjkljaji, kot so Grčija, Irska in po novem Portugalska, torej periferne evrske države, vendar pa odlašanje dviga obrestnih mer ne bi bistveno spremenilo finančnega položaja teh držav, saj gre za globlje probleme, ki se bodo reševali še leta. Po drugi strani pa je očitno, da se tako kot v glavnih evrskih državah tudi v perifernih državah vse bolj krepijo inflacijski pritiski, zato je ukrep dviga obrestnih mer na mestu.
Kaj natančno pomeni dvig temeljne obrestne mere?
Na eni strani gre za ukrep v smislu stabilizacije cen oziroma ukrep obvladovanja inflacije, saj vemo, da inflacija pomeni znižanje kupne moči oziroma standarda prebivalstva. Po drugi strani pa višja temeljna obrestna mera pomeni višje stroške zadolževanja in upočasnitev gospodarske aktivnosti, saj gre za restriktivno monetarno politiko, ki pomeni višjo ceno domače valute (evra) in torej manjšo cenovno konkurenčnost v primerjavi s tujino in torej posledično manjši izvoz. Ukrep bo torej najbolj prizadel gospodarsko šibke države, to je države PIGS, ki sicer predstavljajo okoli 17 odstotkov bruto domačega proizvoda območja evra. Najbolj pa gre na roko Nemčiji in preostalim dobro stoječim ekonomijam, ki že kar nekaj časa nestrpno pričakujejo ta ukrep, da zajezijo inflacijo. Kakšen bo dejanski učinek dviga obrestne mere na posamezno gospodarstvo in pa na gospodarstvo območja evra ter koliko dvigov obrestne mere bo še potrebnih, pa bo pokazal le čas.
