Delnice na svetovnih borznih parketih se cenijo in dosegajo najnižje ravni v zadnjih dveh mesecih, kar nekako sovpada z rekom "prodaj v maju in odidi stran".
Dolg nekaterih evropskih držav vzbuja zaskrbljenost med vlagatelji
Razlog za tak prodajni pritisk je v strahu oziroma zaskrbljenosti glede proračunskega dolga nekaterih evropskih držav, ki že vpliva na makroekonomske kazalnike, in pa v gospodarskem okrevanju evropskih držav, ki naj bi se po revidiranih napovedih znižalo.
Zadnje objave nekaterih podjetij so bile manj optimistične, kar je dodatno prispevalo k prodajnemu pritisku na borzah. Bonitetna hiša Standard&Poor's je v zadnjem poročilu posvarila, da utegne znižati bonitetno oceno Italiji, potem ko je bonitetna hiša Fitch Ratings že znižala bonitetno oceno Grčiji na B+.
OECD pozvala ZDA in Japonsko naj zmanjšata proračunski primanjkljaj
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pozvala ZDA in Japonsko, da predstavita načrt, kako bosta zmanjšali proračunski primanjkljaj, saj se svetovno gospodarstvo krepi. Stabilizacija proračunskega primanjkljaja je ključnega pomena za mnogo preostalih držav ter tudi za valutna razmerja. OECD je sicer ohranila napovedi glede gospodarske rasti, kar pomeni, da bo svetovno gospodarstvo letos zraslo za 4,2 odstotka, leta 2012 pa za 4,6 odstotka, obenem pa je zvišala napovedi glede gospodarske rasti za ZDA, kjer naj bi letos znašala 2,6 odstotka, medtem ko so novembra napovedovali le 2,2-odstotno gospodarsko rast.
Glavna razloga za zaskrbljenost svetovnih investitorjev sta dva, in sicer spiralni proračunski primanjkljaj v ZDA in na Japonskem na eni strani ter visoke cene energentov na drugi strani. Proračunski primanjkljaj v ZDA bo do konca leta dosegel 101,1 odstotka BDP in 107 odstotkov konec leta 2012, kar pomeni, da bodo v kratkem potrebne korenite spremembe v davčni zakonodaji in na drugi strani pri trošenju državnega denarja. Na Japonskem bo proračunski primanjkljaj konec leta dosegel 212,7 odstotka BDP in 218,7 odstotka konec leta 2012. Gospodarska rast bo letos zaradi vpliva potresa in cunamija negativna ter bo znašala -0,9 odstotka, leta 2012 pa naj bi dosegla 2,2 odstotka BDP. Za boljšo prihodnost bodo ključne reforme na trgu dela, davčne reforme in zmanjšanje vladnega trošenja denarja, s ciljem zagotoviti stabilnost javnih financ in uravnoteženega proračuna. Obenem bo treba zagotoviti učinkovitost javnih uslužbencev ter s pokojninsko reformo zaradi demografskih značilnosti zvišati upokojitveno starost.
