Ta teden je na borznih trgih zelo razveselil vlagatelje, saj so tečaji delnic vsak dan končali višje. Razlog za nov val optimizma lahko iščemo v zmanjšanju skrbi glede grškega bankrota, saj je grški vladi uspelo narediti prvi korak, da pridobi nov kredit v višini 12 milijard evrov.
Nemške in francoske banke bodo reinvestirale sredstva v Grčijo
Grški premier George Papandreou je dobil odobritev za 78 milijard evrov vreden paket varčevanja, ki vključuje zniževanje stroškov in prodajo državnega premoženja. Sprejetje tega paketa je bilo pogoj, da bo Grčija dobila novo tranšo posojila od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.
Dobra novica prihaja iz Nemčije, kjer so se tamkajšnje finančne institucije zavezale, da bodo ves denar, ki ga bodo dobile iz zapadlih grških dolgov, v naslednjih letih ponovno investirale v Grčijo, podobno dobre novice in pozitivne ukrepe pripravlja Francija, ki je kot država znotraj Evropske unije največji upnik do Grčije. Evropska unija in njene najpomembnejše članice vlagajo ogromno napora, da preprečijo bankrot Grčije, saj se zavedajo, da bi morebitni črni scenarij lahko imel domino učinek na druge države, ki se že soočajo s težavami.
EUR/USD na tritedenskem vrhu
Skupna evropska valuta evro je ta teden dosegla tritedenski vrh v primerjavi z ameriškim zelencem, zaradi vse večjih pričakovanj investitorjev, da bo Evropska centralna banka na naslednjem srečanju prihodnji četrtek po aprilu še drugič letos dvignila ključno obrestno mero, da bi na tak način zajezila inflacijo. Inflacija v območju evra je junija zrasla na 2,7 odstotka glede na junij 2010.
ZDA imajo časa le še do 2. avgusta
Mednarodni denarni sklad je opozoril ZDA oz. kongresnike, da zvišajo dovoljeno mejo javnega dolga, ki zdaj znaša 14.300 milijard dolarjev, saj se odplačevanje dolgov lahko nadaljuje do drugega avgusta, potem pa bo zmanjkalo denarja za sprotno odplačevanje obveznosti. Lahko si predstavljamo, kakšne bi bile posledice tako za ameriško kot svetovno gospodarstvo, če bi bile ZDA nezmožne plačevati obveznosti. Tako se je v zadnjih dneh v pogajanja med republikanci in demokrati vključil tudi sam predsednik Barack Obama, glavna točka razhajanja pa so dolgoročni ukrepi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki bo v tem proračunskem letu, ki se konča septembra, presegel 1400 milijard dolarjev.
Zaradi vsega navedenega z znižanjem bonitetne ocene ZDA grozijo tudi najuglednejše bonitetne hiše. Vlagatelji na mednarodnih finančnih trgih pa glede tega niso preveč zaskrbljeni, kar kažejo pribitki na ameriške državne obveznice, ki so v zadnjem mesecu praktično nespremenjeni.
