»Depoziti niso edina opcija, so pa ena izmed slabših«

»Depoziti niso edina opcija, so pa ena izmed slabših«

Ko pride do naših prihrankov, po navadi ne gledamo dlje od banke, ampak je ta opcija postala zastarela, saj nam zagotavlja izgubo. Na trgu obstaja precej drugih, trenutno veliko bolj privlačnih in donosnih alternativ.

Klemen Jereb, klemen.jereb@vzajemci.com

»Zapravit, v štumf ali pa na banko!« To so po navadi edine tri opcije, ki se jih Slovenci »držimo kot pijanec plota«, ko pride do naših financ. Pa so to res edine tri opcije, ki obstajajo? Seveda ne, ampak zakaj so nam potem tako pri srcu? Torej, prva je očitna, podobno kot Američani, ki jim zelo radi trendovsko sledimo in poganjamo ekonomijo s svojim potrošništvom – kupujemo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, ampak seveda ne moremo dopustiti, da ima sosed najnovejše stvari brez katerih se ne da živeti, ki mu jih je, po vsej verjetnosti ponudil Instagram ali kakšna druga cenjena platforma … mi pa teh stvari še nimamo. Ne razumite me narobe, potrošništvo je do neke mere v redu zadeva, saj resnično poganja ekonomijo in pomaga pri razvoju novih trgov, vendar moramo obdržati stvari pod kontrolo. Del svojega premoženja, pa naj bo to manjše ali večje, je potrebno investirati naprej oz. privarčevati. Tu pa pridemo do druge dileme…štumf ali banka? Nobena od teh dveh možnosti trenutno ni ravno najbolj optimalna opcija in sedaj bom pojasnil zakaj.

Če živite v preteklosti, boste tam tudi ostali, saj vas bo povozil čas!

Če ste eden izmed tistih »bankam ne zaupam, v štumfu je moj denar najbolj varen«, potem ste verjetno bolj »old school«, kar je razumljivo, saj ste morda imeli v preteklosti kakšne slabe izkušnje z banko ali drugo investicijo, morda jo je imel vaš bližnji, ali pa ste zadevo prebrali na kakšnem portalu, videli na televiziji in še bi lahko našteval. Verjetno pa ste že slišali za pregovor, če živiš v preteklosti, boš tam tudi ostal, saj te bo povozil čas … naj vam zaupam eno skrivnost: RES JE! Namreč, denar v »štumfu« je samo garancija, da se bo na vašem denarju nabiral prah in bo izgubljal vrednost, saj mu pri tem vsako leto »pomaga« inflacija. Kaj nam torej še ostane? Torej, potrošniški nasveti socialnih medijev nas vodijo v bankrot, »štumf« je samo garancija za nakup spreja proti prahu, kar pomeni, da je banka oz. bančni depozit naša najboljša možnost? Žal vas moram razočarati, saj je odgovor spet ne. Nekaj let nazaj bančnim depozitom sploh ne bi nasprotoval, ker so bile obrestne mere solidne, saj so nam pomagale premagati inflacijo, pa še nekaj malega smo zaslužili, kar je bilo fantastično in enostavno. Zato smo bili Slovenci zelo navezani na naše bančne depozite, problem je samo v tem, da za veliko večino beseda »bili« ne velja, saj se še kar držimo tistega plota iz prvega odstavka.

Alternative nizko donosnim depozitom

Časi visokih obrestnih mer so mimo, saj je trenutno denarja oz. depozitov na bankah preveč, v Sloveniji kar 20 milijard evrov! Evropska centralna banka ima celo negativno obrestno mero -0,5%, saj želi spodbuditi investicije in kredite, zato nekatere banke po evropskih državah na večje depozite zaračunavajo ležarine. Večina Slovencev verjetno misli, da se to pri nas ne more zgoditi, sam pa sem mnenja, da je to samo še vprašanje časa, saj poslovni model bank v trenutnem okolju ni dolgoročno vzdržen. Zato je potrebno ukrepati, preden se to zgodi. Statistika kaže, da ima povprečno gospodinjstvo v Sloveniji samo 5% svojih finančnih sredstev v vzajemnih skladih in kar desetkrat več v obliki finančnih depozitov. V Evropi smo pri tej statistiku na repu, lahko se primerjamo s Češko, Romunijo in morda s Portugalsko, ki je že za kak odstotek ali dva boljša od nas. Nemčija na primer, ki predstavlja največji gospodarski trg v Evropski uniji, varčuje 15% v vzajemnih skladih, Finska, ki prednjači na tej lestvici, 22%. Torej, so morda vzajemni skladi dobra opcija za varčevanje in plemenitenje naših sredstev? DING DING DING! Odgovor je seveda DA. Če pogledamo samo lansko leto, so nekateri skladi v Sloveniji, ki vlagajo v tehnologijo, naredili tudi do 50% donosa!

Podjetniške obveznice so bolj domača opcija za ljubitelje depozitov.

Seveda se je potrebno zavedati, da ne smemo vsega staviti na enega konja, saj je pri skladih stopnja tveganja večja in je potrebno sredstva razpršiti. Zato je priporočljivo izbrati več skladov, nekaj delniških, nekaj obvezniških, lahko pa se odločimo tudi za mešane sklade. Razpršitev pa ne sme sloneti le na več skladih ampak tudi na več naložbenih tipih. Za vse ljubitelje depozitov bi bila bolj domača opcija razpršitve med več različnih podjetniških obveznic. S tem pridete do fiksne obrestne mere, kot smo tega vajeni pri depozitih. Praviloma so bolj tvegane od depozita, a s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja lahko to tveganje znižamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, kateri sredstva posodite, je tudi obrestna mera praviloma višja, kot pri depozitih.

Naložbe, ki ne spadajo med tržne delnice, obveznice ali depozite imenujemo tudi alternativne investicije, ki so nam Slovencem še neznanka in smo v Sloveniji pri teh v zaostanku v primerjavi z razvitim svetom. V tujini pa je umestitev tovrstnih naložb v strukturo portfelja veliko bolj razvita in že tako rečeno stalna praksa. Kaj pa so alternativne investicije boste rekli? Z veseljem vam razložim; so aktivne, realne investicije, ne pa plačevanje za lastništvo, pri katerem nimate vpliva na poslovanje podjetja. So investicije, ki se lahko porabijo za zaposlitev novih ljudi, nakup zemljišča, gradnjo stavb, financiranje strojev ali zagon novega podjetja. Da si lahko naložbo in njen razvoj ogledamo v realnem svetu, jo potipamo in občudujemo, je samo bonus.

Radi skačemo iz ene skrajnosti v drugo in pozabljamo na stabilnost

Preden povzamem moje bistroumno razmišljanje, bi še nekaj dodal k sveti trojici opcij, h kateri se Slovenci tako radi zatekamo. Spomnimo se leta 2017 in kriptovalutne mrzlice, ki je zajela cel svet. Slovenija je bila v samem vrhu držav pri deležu investicij na posameznika v kriptovalute. To nam da vedeti, da smo Slovenci zelo finančno nepismeni, saj denar rajši zapravljamo za nepomembne zadeve, ga mečemo v nogavice, da se na njem nabira prah, preostanek pa hranimo na banki, da bomo lahko začeli plačevati ležarine. Če to ne zaleže, najamemo kredit, da bomo lahko čez noč zaslužili milijone z zelo tveganimi, volatilnimi in velikokrat tudi lažnimi naložbami. Premikamo se torej iz ene skrajnosti v drugo; vse ali nič, ali bolje rečeno nič ali pa vse! To nas privede do dveh čustvenih faktorjev, ki sta ključna na finančnih trgih pri finančno neizkušenih vlagateljih; strah in pohlep. Pri finančnih odločitvah je potrebno ti dve čustvi (prav tako vsa ostala) izklopiti in narediti temeljito raziskavo ponudbe na trgu in kako lahko oplemenitite vaš denar na varen in zdrav način … Bolj enostaven in bolj smotrn pristop je seveda, da poiščete neodvisnega finančnega strokovnjaka, ki vse to opravi namesto vas – za vas sem na voljo tudi sam!

Slovenci smo na žalost slabo finančno izobraženi, prestrašeni, pohlepni in naivni, zato potrebujemo višjo finančno pismenost. Zavedati se moramo, da denar na banki ne pomeni nujno varnosti, v današnjih časih pa pomeni zagotovljeno realno negativno donosnost. Prav tako moramo vedeti, da ni vse zlato kar se sveti (kriptovalute, piramidne sheme), časi se spreminjajo in obstaja veliko drugih produktov, ki nam lahko omogočijo finančno varnost in plemenitenje našega premoženja. Ker trenutni časi na stežaj odpirajo vrata različnim finančnim prevaram, vas pozivam, da se bolj pogosto poslužujete strokovnega nasveta, kot ga lahko nudimo neodvisni strokovnjaki Vzajemcev.

Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno, da tudi lastnika spletnega mesta. V primeru vprašanj pišite na klemen.jereb@vzajemci.com

Priporoči članek prijatelju