Del prihrankov bi rad prenesel na finančne trge, saj so obresti na banki prenizke, obenem pa ne bi rad veliko tvegal. Veliko pišete o tem, kako varčevati, kako prilagoditi že obstoječe portfelje, nisem pa še zasledil podatka, kako naj laik sploh začne varčevati? In kako se lahko zavaruje pred tem, da ne bo naletel na novo "balkansko pravljico"?
Slovenci še vedno prisegamo na banke, vse pogosteje pa se spogledujemo s kapitalskimi trgi, kjer nam visoko tveganje žal ne predstavlja težav. V lovu na visoke dobičke smo pogosto pripravljeni iti predaleč.
Zadnja finančna kriza ni zamajala le trgov, ampak tudi zaupanje vlagateljev v vzdržnost finančnih in donosnost kapitalskih trgov. Trgi so po silovitem padcu, ki se je začel v letu 2008, po marcu leta 2009 postregli z enim najbolj donosnih obdobij v zgodovini kapitalskih trgov, a je zaupanje ljudi ostalo skrhano. Vprašanje je, zakaj so bile razlike v izgubah v različnih delih sveta tako različne. Ključni razlog je v tem, da ljudje širom sveta različno dojemajo tveganje naložb in se temu primerno odločajo za »stave« na kapitalskih trgih.
Slovenska toleranca do naložbenih tveganj
Slovenci pogosto velik del privarčevanih sredstev položimo na bančne depozite. Iz tega vidika smo izrazito konzervativen narod, podobni Nemcem. Po drugi strani pa prevelik del sredstev, ki ga namenimo naložbam, investiramo v previsoko tvegane naložbe. V letih po krizi so se posledice teh nesorazmerij vidno odrazile v stanju slovenskega gospodarstva in domačih gospodinjstev. Slovenski vlagatelji so v času krize s previsoko tveganimi naložbami izgubili neprimerno več kot vlagatelji na bolj razvitih zahodnih trgih. Takšno stanje jasno nakazuje na dejstvo, da bo za boljše življenje nujno potrebno spremeniti varčevalne in naložbene navade. Posledice obstoječih nesorazmerij so namreč bistveno večje, kot si večina ljudi to lahko zamisli.
Z banke previdno na kapitalske trge
V kolikor se strinjamo z definicijo varčevalne kulture, po kateri gre za prisotno miselno naravnanost populacije k varčevanju kot nizko tveganem ohranjanju vrednosti denarja predvsem na bančnih depozitih, lahko rečemo, da imamo Slovenci izredno razvito varčevalno kulturo. Problem predstavlja potreba po sozvočju varčevalne in naložbene kulture, saj morata biti obe usklajeni v ustreznih razmerjih. Povprečen Slovenec bi moral del prihrankov prenesti z bančnega računa na kapitalske trge, a le ob predpostavki, da pri tem poskrbi za uravnoteženo in razpršeno sestavo naložbenega portfelja, ki pa ne presega njegove zmožnosti sprejemanja tveganja. Prepogosto se dogaja, da se vlagatelji pri zasledovanju visokih donosov izpostavijo previsokem tveganju posamičnih naložb. Kar pod psihičnim pritiskom trga pogosto pripelje do prehitrih in neracionalnih prodaj, ko vrednosti padajo in na drugi strani vnovičnega kupovanja, ko se vrednosti gibljejo že bistveno višje. Na ta način pogosto vlagatelji prehitro prodajajo po nizkih cenah in prepozno kupujejo po višjih cenah. Seveda gre za povsem zdravorazumski nasvet, ki se takole na papirju zdi samoumeven. Povsem drugače pa je v praksi, ko imajo vlagatelji občutek, da izgubljajo nadzor in izgubljajo denar. Denar pa dejansko izgubijo šele takrat, ko naložbo prodajo. V primeru padanja tečajev tako vlagatelj, ki ohrani mirno kri, prihrani denar.
»Zakaj ne bi sosedov paradni konj vlekel tudi naše kočije?«
Slovenske vlagatelje je nazadnje zaznamovala naložbena zgodba balkanskih trgov, ki pa ni imela srečnega konca. V kolikor bi se vlagatelji držali pravila, da takšnim obrobnim trgom pri investiranju ne namenijo večine vloženih sredstev, bi bile njihove izgube ob prodaji neprimerno nižje. Nekateri, in ni jih bilo tako malo, so v to zgodbo verjeli do te mere, da so najemali bančna posojila ali pa posojila z večkratnim vzvodom in pri tem zastavljali lastno premoženje. To so bili časi naivnosti in pretiranega pohlepa po lahkem denarju, sosed pa je bil takrat najbolj kredibilen vir naložbenih nasvetov. Kot se je izkazalo kasneje, ima nepoznavanje ali neupoštevanje osnovnih naložbenih pravil lahko resne in dolgoročne posledice, na katere vlagatelji v želji po visokih dobičkih prepogosto pozabijo. Zato nasveti v medijih, ki vas opozarjajo, da se pred sprejemanjem naložbenih odločitev posvetujete z naložbenim svetovalcem, niso izključno PR-ovski, ampak jih razumite kot dobronamerni nasvet. V večini primerov so takšni nasveti brezplačni, lahko pa vam privarčujejo veliko denarja in pa veliko (ne)prespanih noči. Kar se tiče Balkanske zgodbe je nerazumsko, da se v sedanjih časih, trge Balkana oz. JV Evrope, ki veljajo za eno dolgoročno najbolj perspekitvnih regij, slovenski vlagatelji na daleč izogibajo.
Možna izpostavitev (odgovor v parih alinejah):
Kako torej začeti z varčevanjem?
(1.) Postavite si jasne in dosegljive cilje.
(2.) Izogibajte se previsokemu tveganju.
(3.) Razpršite svoje naložbe.
(4.) Spremljajte svoje naložbe, a se psihološko distancirajte od njih.
(5.) Poiščite naložbenega svetovalca, kateremu zaupate.
(6.) Vlagajte dolgoročno in izkoriščajte zakonske možnosti in možne davčne ugodnosti.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah
Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.
