V času gospodarske krize se vlagatelji soočajo z naraščujočim čustvenim pritiskom, ki pogosto pripelje do prenagljenih odločitev. Vlagatelji v vzajemne sklade prehitro podležejo pritisku in pozabijo, da je vlaganje v vzajemne sklade dolgoročen in premišljen proces.
Recept uspešnega dolgoročnega investiranja v vzajemne sklade, kot najširše uporabljenega načina investiranja, temelji na premišljeni sestavi portfelja, ki bo omogočila strategijo lahkotnega nadzora ter servisiranje portfelja. Izbrati vzajemni sklad, ki ustreza vašim potrebam in pričakovanjem, ni težko. Bistveno težje je sestaviti portfelj večih vzajemnih skladov, s katerim sledimo zastavljenemu dolgoročnemu cilju.
Dodajmo osnovno pravilo investiranja, ki pravi: »En portfelj za en cilj!« Nato pa predpostavimo, da z enim portfeljem varčujete za vašo pokojnino, z drugim za nakup vikenda in s tretjim za šolanje otroka. Kar naenkrat ste soočeni s tremi povsem različnimi portfelji. Rezultati analiz so pokazali, da najboljše rezultate prinaša strategija »kupi in drži«, kjer igra (prvotna) sestava portfelja odločilno vlogo v realizaciji vaših dolgoročnih ciljev. Vaš cilj je torej sestaviti primeren portfelj vzajemnih skladov, ki vam bo prinašal željene donose, upoštevajoč vaše sprejamanje tveganja in časovni horizont.
Začnite na koncu in odgovorite na štiri ključna vprašanja
Najprej definirajte svoj naložbeni cilj ali več posameznih ciljev, upoštevajoč pravilo »en portfelj za en cilj«. Do cilja vašega naložbenega portfelja vas pripeljejo odgovori na naslednja vprašanja:
• Za kaj varčujete?
• Koliko sredstev potrebujete za uresničitev zastavljenega cilja?
• Kdaj potrebujete sredstva?
• Koliko tveganja si lahko privoščite finančno in koliko psihično?
O vlogi časa in psiholoških stroških
Katere so ključne determinante? Čas igra pomembno vlogo in v primeru mladih le ta predstavlja največji kapital. Če varčujete za lagodno življenje po upokojitvi čez 30 let, je vaše tveganje manjše zaradi porazdelitve skozi daljše časovno obdobje. Kar pomeni, da imate v primeru začasnih izgub na voljo dovolj časa za povrnitev izgubljenega (pomagala naj bi vam tudi splošna gospodarska rast).
Na drugi strani pa si v primeru pet letnega naložbenega cikla ne morete privoščiti večjih tveganj, saj imate na voljo bistveno manj časa za povrnitev morebitne izgube.
V prvem primeru si zaradi daljšega časovnega obdobja vlaganja lahko privoščite višje tveganje in večji del sredstev vložite v delniške sklade, medtem ko je v drugem primeru časa za povrnitev morebitnih negativnih donosov bistveno manj in ste zato primorani delež delniških naložb zmanjšati na minimum. Psihološki stroški vlaganja so skorajda tako pomembni kot samo finančno tveganje, ki jih pogojuje. Recept za določitev vam primernega razmerja med sprejemljivim tveganjem in želenim donosom je zelo preprost: »Ko izbirate vzajemni sklad se osredotočite na največji padec donosa v celotnem obdobju delovanja sklada. Če bi ob takšnem padcu sklad prodali, ta sklad ni za vas. Če bi ga navkljub takšnemu padcu vseeno obdržali, a bi bil moten vaš spanec, vseeno izberite drugega.«
O družini vašega vzajemca in njegovem kapitanu
Poenostavite naložbeni postopek in izberite nekaj skladov, ki lahko izpolnijo vaša pričakovanja. Bodite pozorni pri izbiri »družine« vzajemnih skladov (družbe za upravljanje). Smotrna je izbira sklada iz družine, v kateri večina skladov dosega nadpovprečne donosnosti glede na vzajemne sklade v isti kategoriji. Priporočljivo je, da v portfelju nimate dveh ali več skladov iste DZU, samo zato, ker bi želeli izkoristiti možnosti neobdavčenih prehodov znotraj krovnega sklada.
Ko ste našli sebi primernega, ki je v preteklosti ob sprejemljivih stroških vlagateljem prinašal nadpovprečne donose, preverite ali sklad še vedno upravlja isti upravljavec, ki je bil zaslužen za pretekle visoke donosnosti. To sicer na tej točki, zaradi relativno kratke prisotnosti vzajemnih skladov na našem prostoru ni še toliko pomembno, a je definitvno nasvet, katerega si velja zapomniti za prihodnost. Izogibajte se temu, da imate v portfelju dva sklada, katera vodi isti upravljavec.
Za posamezni zastavljeni cilj naj bi vlagatelj izbral tri do štiri cilju ustrezne »centralne« vzajemne sklade, ki bodo tvorili jedro portfelja. Večino vašega premoženja, ponavadi 70 do 80 odstotkov, investirajte v te sklade.
Kateri vzajemni skladi so lahko »centralni« skladi vašega portfelja? Gre za sklade za katere ste relativno prepričani, da vam bodo prinesli željene in konstantne donose brez (pre)velikega tveganja. Izberite sklade z nizkimi stroški, lahko razumljivimi naložbenimi strategijami in zmernim tveganjem. Razmislite o dobro poznanih in dobro vrednotenih skladih, ki bi bili primerni za temeljno naložbo oz. izpolnitev dolgoročno zastavljenih ciljev. Ko boste kasneje vlagali nova sredstva, jih vložite v preizkušene sklade, ki tvorijo jedro vašega portfelja. To je vsekakor boljša odločitev od iskanja, dodajanja in vlaganja v nove sklade.
Za kratkoročnejše varčevanje lahko izberete seveda tudi obvezniške vzajemne sklade, ki se dobro obnesejo na kratki oz. srednje dolgi rok. Če boste v portfelj dodali obvezniški sklad bodite pozorni na stroške sklada. Ker obvezniški vzajemci ne prinašajo niti približno tako visokih donosov kot njihovi delniški vrstniki, so stroški toliko bolj pomembni. Predvsem bodite pozorni na različne lestvice vstopnih stroškov.
Trgi v razvoju zgolj kot portfeljska začimba
Naložbe, ki ne spadajo v jedro portfelja, naj bi prinesle nadpovprečne donose ob sicer višjem tveganju. A brez skrbi. S tem, ko smo skrbno izbrali vzajemce za jedro vašega portfelja, ki vam bodo prinašali željene donose ob zmernem in ne previsokem tveganju, smo si prislužili prostor, kjer lahko oz. moramo tvegati. Čas je torej za trge v razvoju, obrobne trge, sektorske sklade itd.
Zaradi izpostavljenosti večjemu tveganju v te sklade naložimo manjši del premoženja. Te naložbe bolj kot diverzifikaciji, služijo nadpovprečnim donosom. Čas je torej, da izberete paradnega konja (ali dva), ki bo vaši dolgoročno varni in donosni naložbi prinesel najvišje možne donose.
Razmerje delniških naložb portfelja: večino (do 80 odstotkov) naj predstavljajo globalni skladi, skladi, ki vlagajo na razvite trge in/ali skladi skladov. Delež namenjen vzajemnim skladom, ki vlagajo na trge v razvoju oz. »emerging markets« naj ne znaša več kot 20 odstotkov delniških naložb portfelja.¹
Zmernost je lepa čednost
Bolj od samega števila vzajemnih skladov v portfelju je pomembno, da se njihove investicijske strategije ne prekrivajo (geografski sektorji, gospodarske panoge, delnice/obveznice itd.).
Poznamo primere portfeljev, ki vsebujejo tudi 30 vzajemnih skladov (si lahko zapomnite imena vseh skladov v takšnem portfelju?) in portfelje, ki dosežejo zadostno stopnjo diverzifikacije že z dvema. Pomembnejša od samega števila skladov je razpršitev portfelja. Tako ima lahko portfelj enega globalnega vzajemca ali sklada skladov bolje razprešene naložbe kot portfelj večjega števila skladov.
Ena izmed raziskav analitske agencije Morningstar je pokazala, da je optimalno število skladov, ki minimalizira naložbeno tveganje, med sedmimi in devetimi skladi, zadostuje pa že portfelj štirih. Razpršitev na več kot deset različnih skladov še dodatno zmanjša tveganje portfelja, vendar je ta odstotek zmanjšanja minimalen in nepotreben.
Nadzorujte portfelj in znižujte tveganje
Daljše kot je obdobje varčevanja, bolj moramo zavarovati prihodke, ki smo jih ustvarili skozi čas. Zato tveganje (stopnjo delniških naložb) proti koncu varčevanja postopno zmanjšujemo. Primer za lažjo ponazoritev: Dinamični vlagatelj, ki vlaga za daljše obdobje (10 let) vloži 90 odstotkov v delniške in mešane, 10 odstotkov pa v obvezniške vzajemce. Po cca. šestih letih naj bi vlagatelj prešel na srednjeročno dinamično strategijo z razmerjem: »70 odstotkov delniški in mešani ter 30 odstotkov obvezniški«. V zadnjih dveh do treh letih pa naj bi vlagatelj prešel na kratkoročno dinamično stretegijo v razmerju 50 odstotkov delniški in mešani, 40 odstotkov obvezniški vzajemci in deset odstotkov že položil v bančno vezavo¹.
