Nizke obrestne mere, toda do kdaj?

Nizke obrestne mere, toda do kdaj?

Vsi tisti varčevalci, ki nalagajo svoje prihranke v bančne depozite v Evropi, vsak dan jih je vedno več tudi v Sloveniji, se vse bolj praskajo po čelu. Sprašujejo se namreč, zakaj dobivajo tako nizko obrestno mero, ki ne pokrije niti inflacije.

Povojni generaciji, za katero je bila vrlina varčevanje v najtrdnejši evropski valuti, je zdaj težko predstaviti dejstvo, da z depoziti dejansko izgublja svoje premoženje. Ena redkih alternativ za omenjeni problem je naložba v denarne sklade z aktivnim upravljanjem oziroma v obvezniške sklade ter za tiste z vse boljšim želodcem tudi v delnice.

Na drugi strani pa vsem tistim, ki imajo visoka posojila, nov nasmešek na obraz nariše vsak dodatni mesec nizkih obrestnih mer. Mislijo si: če je to recesija, naj kar traja. Seveda ob predpostavki, da ohranijo svojo zaposlitev.

Zdi se, da ECB zaostaja za Fedom

V recesiji je namreč ravno brezposelnost dejavnik, ki ga državljani najmočneje občutimo. Tako se zdi skoraj samoumevno, da ameriška centralna banka (Fed) zastopa dva cilja, in sicer nizko inflacijo ter maksimalno zaposlenost. Da bi svojo komunikacijo s trgom zastavila kar se da transparentno, so pred dobrim letom predstavili, kdaj bodo začeli umikati svoj nestandardni ukrep kupovanja obveznic (QE). Postavili so si cilj pri brezposelnosti 6,5 odstotka in širšem izboljšanju dogajanja na trgu dela.

Na drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) vztrajala pri enotnem cilju nizke inflacije. A letošnji marčevski sestanek je poleg razočaranja dela investicijske javnosti, ki je pričakovala znižanja obrestnih mer in aktivacijo novih nestandardnih ukrepov, prinesel tudi novost. Prvič so namreč trgu predstavili podatek – »slack« oziroma »output gap«, ki naj bo trgu smernik za napovedovanje obrestnih mer. V družbi predstavlja namreč razliko med dejanskim in potencialnim BDP in ga najlažje opišemo z visoko brezposelnostjo, presežnimi kapacitetami in padajočimi cenami.

Zdi se, da dinamika monetarne politike ECB zaostaja za Fedom za dobro leto. Trgu zdaj počasi predstavlja podobno terminologijo. Tako lahko na prvo žogo rečemo, da lahko v Evropi pričakujemo višje obrestne mere dobro leto po prvem ameriškem dvigu, kar bi pomenilo v začetku leta 2017. Omenjenemu pritrdita tudi pogled na evropsko krivuljo zahtevane donosnosti ter napoved Mednarodnega denarnega sklada o gibanju »output gapa« za Evropo. Slabost omenjenega smernika je v tem, da ga je veliko težje »spraviti v številke« kot brezposelnost. To pa odpira vrata večji svobodi ECB in s tem postavlja tudi leto 2017 postavlja pod vprašaj.

Priporoči članek prijatelju