Stagnacija ali normalizacija?

Članek slika

V petek, 18. avgusta 2011, je desetletna nemška obveznica v dnevnem trgovanju dosegla najnižjo vrednost v zgodovini, in sicer 2,028 odstotka. To pomeni, da bi se lahko Nemčija za deset let zadolžila po izjemno nizki obrestni meri.

Ob tem dodajmo, da povprečna obrestna mera za Nemčijo v zadnjih 11 letih znaša 4,1 odstotka. Glavni cilj Evropske centralne banke (ECB)  je vzdrževati inflacijo blizu dveh odstotkov letno. Če povzamemo, se Nemčija v tem trenutku praktično brezplačno zadolžuje.

Trg vedno vgrajuje pričakovanja. A v tem času je prisotno zelo veliko negotovosti. Težave v periferni Evropi sili različne investitorje, da svoja sredstva naložijo v naložbe z najvišjo boniteto. Ker pa je velikih držav z dobro boniteto in likvidnim trgom iz dneva v dan manj, pogosto tudi denar nima druge smeri kot v največje trge nemških, ameriških ter britanskih obveznic. Alternativno tudi v zlato in srebro ali v švicarske franke.

Najnižja donosnost do dospetja v zgodovini pa lahko kaže tudi drugačno zgodbo. Za zgled si lahko vzamemo dogajanje na Japonskem po poku mehurčka na delniških trgih decembra 1989. Tako lahko hitro pridemo do zaključka, da ob donosnosti do dospetja 10-letne obveznice na dva odstotka in manj na leto pride do obdobja daljše stagnacije. Gospodarska rast se praktično ustavi in pojavijo se  obdobja zniževanja cen, znana pod pojmom deflacija, ter obdobja izjemno nizke inflacije. V tem scenariju bi bilo zniževanje dolga različnih evropskih držav še bistveno bolj oteženo.

Na drugi strani pa lahko rečemo, da so v tem trenutku vsa varna sredstva (varne državne obveznice, zlato, srebro, švicarski frank in drugi) v najbolj mili obliki precenjena, če ne že v milnem mehurčku.

Še posebno ob dejstvu, da ECB svojo kredibilnost uspešno gradi na doseganju dolgoročne cenovne stabilnosti. Njihova naloga ni samo brzdati inflacijo, kadar zraste nad dva odstotka, ampak tudi kadar pade pod 1,5 odstotka. Tako je pričakovati različne ukrepe za dosego cilja. Upravičeno si lahko postavimo vprašanje. Do kdaj se bodo investitorji zadovoljili z realno negativno donosnostjo?

Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Italija in drugi namreč ustvarjajo temačno napoved.  A ob predpostavki, da se bodo temni oblaki razkadili in problemi začeli reševati. Takrat bodo tudi investitorji trg spet videli jasneje. Kar seveda pomeni, da je korekcija varnih naložb zelo blizu. Posledično se bodo donosnosti do dospetja varnih državnih obveznic začela povečevati in se vrnile bližje zgodovinskemu povprečju. Tako bo ostal japonski scenarij le bled spomin.

Pogoj za normalizacijo je oživitev gospodarske rasti, uravnovešeni  državni proračuni  v razvitih državah ter postopna uravnava svetovnih trgovinskih neravnovesij.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja