Praznujemo 20. obletnico rojstva naše države. Medtem ko se prepuščamo pričevanju zgodovine in državnim proslavam, pa se zunaj milnega mehurčka samozadovoljstva odvija počasen razkroj gospodarsko-finančne podlage bodoče blaginje državljanov.
Obnašanje voditeljev grozljivo sebično in ignorantsko do odgovornosti, ki jo nosijo
Ne gre zameriti državljanom, da ne razumejo vseh dinamičnih silnic svetovnega tržnega gospodarstva in finančnih trgov, niti tega, da smo se na poti samostojnosti odločili, da nismo več zaprto gospodarstvo, ki živi v namišljenem idealu socialističnega sveta. Je pa obnašanje vseh, ki vodijo državo in določajo njihovo usodo – politike z opozicijo vred, sindikatov in voditeljev še vedno državno kontroliranih podjetij - grozljivo sebično in ignorantsko do odgovornosti, ki jo nosijo.
Zadnji primer je farsa imenovana, pokojninska reforma, za katero je bilo večini omenjenih dokaj vseeno. Kako si sicer razložiti popolno ignoranco finančnega ministrstva v kampanji, čeprav ima ta največji učinek na proračun, ter namigovanje sindikatov in opozicije, da mogoče sploh ni potrebna in da ne gori voda. Odnos lepo kaže cinična izjava enega od voditeljev opozicije ob padcu referenduma, da bo sledil »zlom na finančnih trgih«, s čimer je seveda izrazil mnenje, da ne bo učinka na trgu slovenskih evroobveznic in da so svarila zgolj orodje propagande.
Finančni trgi so obrnili peščeno uro, krvoločni volkovi pa začeli vohati kri
Vsem omenjenim v zgornjem odstavku sporočam, da so finančni trgi obrnili peščeno uro in da so krvoločni volkovi začeli vohati kri, ki kaplja iz ran, ki jih dnevno povzročate premoženju državljanov naše lepe države. Bonitetne ocene, ki jih omenjate, ko se obmetavate z blatom poletnega političnega festivala, bodo že kmalu nič drugega kot dokončno priznanje, da se stvari gibljejo v na žalost napačno smer. Poglejte stroške dolgoročnega zadolževanja države, torej tečaje evro obveznic naše države z ročnostjo 15 let in več, in videli boste, kaj se dogaja s sliko naše prihodnosti. Samo od sredine maja se je kreditni pribitek vračunan v ceno 16-letne evroobveznice slovenske države povečal za tretjino.
Dokaz, da je to pravzaprav popolnoma jasen učinek padca pokojninske reforme, je gibanje razmerja med pribitki obveznic Slovenije in Slovaške, ki ima sicer nižjo bonitetno oceno za izdaje dolgoročnega dolga, saj se je kreditni pribitek Slovenije dvignil pošteno nad kreditni pribitek Slovaške. Tako kot v filmu Vrnitev v prihodnost, kjer se glavnemu junaku pred očmi spreminja prihodnost iz svetle v temno zaradi sil, ki posegajo v dogodke v času, tako nekako lahko danes vidimo, kako se je začela temniti idilična slika naše države. Na žalost vseh imetnikov dolgoročnih državnih obveznic, med katere štejejo vse večje banke, zavarovalnice in pokojninski skladi v državi, je omenjeno dogajanje šele začetek in ne želimo si, da se volkovi finančnih trgov v naslednjih letih lotijo naše države, saj smo zelo lahek plen.
