Neupravičeno prezrti balkanski trgi

Članek slika

Če je bilo kdaj smiselno razmišljati o vlaganju v balkansko regijo, utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali vsa leta borzne manije.

Letošnje dvomestne rasti tečajev nekaterih delnic na ljubljanski in tudi nekaterih drugih borzah jugovzhodne Evrope – po domače Balkana – so vlagatelje veterane, ki se spomnijo tako trnovih časov kot tudi velikega dviga tečajev vse do izbruha svetovne gospodarsko-finančne krize, vsaj za trenutek navdale z občutkom spomladanskega ugodja.

Vlaganje na Balkan ostaja skrajnost

Na drugi strani naložbeniki, ki so ob rasti pričakovanj in tečajev vstopali na balkanske trge neposredno ali posredno z vlaganji v investicijske sklade, ne želijo slišati niti besede o vlaganju na omenjene trge. Vsi smo že doživeli marsikatero bolečo lekcijo ob dogajanju na regionalnih kapitalskih trgih. Ni pa nujno, da bo to povzročilo spremembo kolektivnega vedenja naložbenikov, ki vlagajo v regijo srednje- in dolgoročno. Vlaganje na manj pomembne trge Balkana je bilo vedno predvsem stvar skrajnosti in dvomim, da se to spreminja. Če smo bili v letih pred zlomom priča skrajni agresiji, ki je porinila povprečna vrednotenja na več kot 30-kratnik ciklično prilagojenega dobička, smo danes priča skrajni resignaciji, ki je vrednotenja v povprečju porinila na 7,5-kratnik oziroma na ravni, značilne za trnova leta na prelomu tisočletja.

Pa so razmere zares enake, kot so bile takrat? Prav gotovo ne in številni bi brez pomisleka rekli, da so slabše, predvsem pa bi zelo redki poznali kakršenkoli kakovostni premik. Za to bi lahko našli tudi kakšno utemeljitev na trgu. Tako lahko denimo na slovenskem trgu ugotovimo, da tečaji določenih podjetij kotirajo nižje od cen v notranjih odkupih, ko smo odpravljali družbeno lastnino, in je večina od današnjih malih delničarjev slovenskih »blue chipov« svoje lastniške certifikate zamenjala za delnice podjetij. Dolga leta po tem so številne, predvsem mlajše generacije vlagateljev tarnale, zakaj se niso rodili prej, da bi bili del tega, kar je sledilo.

Delnice blizu zgodovinsko nizkih vrednotenj

Danes seveda tega ne slišimo več. Nihče se ne puli za delnice, čeprav kotirajo blizu zgodovinsko nizkih vrednotenj. Nihče se ne ozira na to, da bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in da je Srbija pridobila status kandidatke. Enako le redke vznemirjajo privatizacije v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem in najverjetneje tudi v Sloveniji, če verjamemo besedam finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Le redki opažajo, da se je močno spremenila infrastruktura trga in da se krepijo pokojninski skladi na Hrvaškem, v Romuniji in s polžjo hitrostjo celo v Sloveniji. Prvi so med drugim postali ne le eden izmed pomembnih lastnikov Mercatorja, kar se v javnosti sicer nenehno problematizira, temveč še mnogo pred tem tudi novomeške Krke. Prav tako le redke zdramijo vse višje dividendne donosnosti kar nekaj podjetij.

Neupravičena brezbrižnost vlagateljev

Je torej vsa brezbrižnost trga popolnoma neupravičena? Prav gotovo ne. Predvsem stabilnost financiranja finančnega sistema še vedno prinaša številna makroekonomska tveganja, prav tako je državni kapitalizem naredil veliko škode pri vodenju in upravljanju podjetij. Na drugi strani pa se vseeno zdi, da če je bilo sploh kdaj smiselno razmišljati o vlaganju v regijo, tako polno pasti, utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali vsa leta borzne manije.

Sklad Letos v % 1 leto v % 3 leta v %
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN 3,64 -16,5 -9,68
ALTA BALKAN -5,61 -31,34 -37,31
ALTA PRIMUS 2,27 -9,82 -12,05
ALTA SENIOR 1,95 -7,11 ni podatka
ALTA TURKEY 26,7 -0,54 56,11
KD Balkan -6,78 -33,17 -31,38
NFD 1 -2,99 ni podatka ni podatka
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 1,32 -13,96 5,3
NLB Skladi - Slovenija delniški -1,05 -23,43 -49,13
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški -6,96 -32,32 -32,15
Perspektiva: BalkanStox -1,35 -31,18 -33,49
Triglav Balkan 0,83 -26,6 -27,06
Hypo SEE Opportunities -10,55 -36,48 -29,21

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Bodo velike ribe razdražile bika?

11.10.2010

A. Grahek