Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pred letom 2008 je regija veljala za "meko" med vlagatelji, ki se niso ozirali na tveganja, ki jih ta regija predstavlja. Po letu 2008, ko se je vrednost naložb v regiji več kot prepolovila, se je marsikateri vlagatelj opekel in uvidel, da konstantni donosi prek 20 odstotkov in več na letni ravni, niso možni.
Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov - od 100-odstotnih pozitivnih donosov v enem, do 50-odstotnih negativnih donosov v naslednjem letu.
Najpomembnejši dejavnik visoke rasti tečajev je bila nesporno presežna likvidnost, ki je na nelikvidnem trgu povzročila, da je majhna ponudba delnic ob visokem povpraševanju povzročila višanje tečajev. Ključno vlogo pri rasti tečajev so odigrali predvsem institucionalni vlagatelji. Mednje uvrščamo švedske sklade (East Capital Balkan Fund, Gustavia Balkans), avstrijski sklad (Hypo South Eastern Europe Opportunities) ter hrvaške in slovenske sklade, ki so v obdobju 2006 in 2007 začeli intenzivno investirati v regijo širšega Balkana. Poleg velike likvidnosti so na rast vplivala še pozitivna vrednotenja podjetij, privatizacija in prevzemi ter pristopna pogajanja držav za vstop v Evropsko unijo. S sprejetjem vrste zakonov s področja trga vrednostnih papirjev, s ciljem ureditve kapitalskega trga in zaščite malega delničarja, se je zanimanje za te trge še stopnjevalo.
V letu 2007 so bili neto prilivi v balkanske sklade najvišji, medtem ko so skladi dosegli najvišje vrednosti v jeseni 2007, ko so od ustanovitve mnogi presegli 100-odstotno donosnost. Razlogi za visoke prilive v sklade so bili v tako v dobršni meri plod povečanega oglaševanja visokih preteklih donosov, kar je zagotovo pripomoglo, da so bili največji prilivi v balkanske sklade zabeleženi ravno na vrhuncu rasti. V tej zadnji fazi je mnogo fizičnih in pravnih oseb nakupe točk skladov in delnic financiralo tudi z zadolževanjem in zastavo vrednostnih papirjev in točk skladov pri bankah.
Navkljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar pa bodo morali biti vlagatelji v prihodnje bistveno bolj previdni kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega portfelja. Lekcija preteklih let je sila preprosta: na obrobne trge z nizko tržno kapitalizacijo nikoli ne investirajte več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja in nikoli za nobeno naložbo ne uporabljajte kreditov, sploh pa ne z vzvodom. Predvsem pa se je treba zavedati, da visoka rast v enem obdobju vključuje možnost velikih padcev vrednosti v naslednjem. Brez tveganja ni donosa.
Balkan se prebuja
Leto 2014 se je za balkansko regijo začelo pozitivno. Medtem, ko so trgi v razvoju doživeli korekcijo in se razvita gospodarstva ukvarjajo z upočasnjenim okrevanjem gospodarstev, so se borzni indeksi v regiji začeli pobirati.
Tako smo se odločili za intervju z upravljavcem sklada KD Balkan, po mnenju revije Moje Finance najboljšim delniškim balkanskim skladov v zadnjih petih letih. Vzajemni sklad KD Balkan je letos pridobil slabih pet odstotkov, kar je krepko nad povprečjem vseh delniških vzajemcev, katerih donosnost se od začetka 2014 giblje blizu izhodišča.
Upravitelj sklada KD Balkan in direktor naložbenega sektorja KD Skladi Luka Flere (desno) ob prevzemu nagrade za najboljši delniški balkanski sklad za 5-letno obdobje iz rok Matjaža Nidorferja, urednika Mojih Financ. Foto: Jure Makovec
Čemu lahko pripišete takšno donosnost sklada KD Balkan v tekočem letu?
Gledano po državah, glavni uteži v skladu KD Balkan predstavljata Slovenija in Romunija. Predvsem rast slovenskih naložb v večji meri pojasni donosnost sklada KD Balkan, saj smo na romunskem trgu po izjemni rasti v lanskem letu letos videli unovčevanje dobičkov. Močno rast so zabeležile tudi bolgarske naložbe.
Na kakšen način izbirate naložbe (srečanja s predstavniki podjetij, analize, itd.)?
Izbira naložb je kombinacija »top down« procesa, ki zajema analizo makroekonomskega stanja regijskih držav in katerega rezultat so ciljne uteži po državah in sektorjih, ter »bottom up« procesa, ki vključuje analize posameznih podjetij. Pri presojanju o tem, katere naložbe vključiti v portfelj, se zanašamo predvsem na temeljno analizo, zelo pomembni faktorji pa so tudi kvaliteta menedžmenta, transparentnost poslovanja podjetja, lastniška struktura ipd. Pri presojanju vseh teh faktorjev je ključna naša prisotnost v regiji, obiskovanje podjetij ter redni sestanki z menedžmentom, njihovo konkurenco in drugimi odločevalci (predstavniki ministrstev, centralnih bank …).
Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
Glede na pridobljene izkušnje iz zadnje krize se želimo izogniti nelikvidnim naložbam, zato je naš prvi filter velikost podjetja in likvidnost delnice, ki mora ustrezati našim kriterijem. Na ta način izločimo slabše likvidne naložbe. Sledi temeljna analiza podjetja, ki mora pokazati atraktivno vrednotenje tržne cene delnice glede na ocenjeno notranjo vrednost, potem pa presojamo še ostale »mehke« faktorje. Tako se recimo prižge rdeča luč, če se poslovodstvo podjetja ne želi sestati z nami, če je lastniška struktura zelo koncentrirana ipd.
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju naložb?
Ovir pri investiranju v regiji je veliko, na prvem mestu pa lahko izpostavimo nizko likvidnost na teh trgih. Tudi upravljanje podjetij v regiji je velikokrat problematično, transparentnost poslovanja pa nizka, zato je pomembno natančno analizirati podjetje in biti na terenu.
Katere panoge so na območju Balkana najbolj perspektivne?
Izpostavimo lahko energetski sektor v Romuniji, pa tudi v ostalih regijskih državah, in turistični sektor na Hrvaškem.
Kateri trgi so najbolj zanimivi in kateri najmanj zanimivi na območju Balkana oz. katerim trgom posvečate največ pozornosti?
Med najbolj perspektivne trge v letošnjem letu uvrščamo slovenski in romunski kapitalski trg. V Sloveniji pričakujemo, da se bo v letošnjem letu uspešno zaključila privatizacija vsaj nekaterih podjetij s spiska, potrjenega v parlamentu, kar bo izboljšalo likvidnost na trgu in povečalo atraktivnost trga tudi v očeh tujih investitorjev. V Romuniji smo v preteklem letu videli največjo regijsko prvo uvrstitev podjetja na borzo in cel niz prodaj deležev podjetij na borzi. Zaradi aktivnosti na trgu in stabilnega makroekonomskega okolja je romunski trg postal zelo atraktiven za tuje investitorje, ki so iskali izpostavljenost na obrobne trge. Tudi letos na borzi v Bukarešti pričakujemo povečan interes tujih vlagateljev, ki bodo na borzo vstopali prek prvih prodaj delnic (IPO) ter močno aktivnost domačih institucionalnih vlagateljev, kot so vzajemni, predvsem pa pokojninski skladi. Med manj zanimivimi trgi bosta po naši oceni tudi letos Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Omenjena trga pod lupo vlagateljev po tradiciji prideta z zamikom.
Katera odločitev je bila najslabša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
V obdobju pred finančno krizo smo imeli na portfelju prevelik delež naložb, ki so po izbruhu krize postale nelikvidne. Tudi zaradi tega sedaj uporabljamo minimalne kriterije glede velikosti podjetij in likvidnosti naložb, opravimo pa tudi pogovore z menedžmentom potencialnih podjetij, ki bi jih radi uvrstili v naš portfelj.
Katera odločitev je bila najboljša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
Pravi trenutek smo prepoznali perspektive Romunije in sredi lanskega leta še povečali utež slovenskih naložb. Poleg tega naš sklad ni investiral na turški trg, ki je lani močno padel.
Ali se je odnos ljudi do kapitalskega trga na območju Balkana spremenil v primerjavi s preteklimi leti? Na kakšen način?
Predvsem trenutno mali vlagatelji na omenjene trge skorajda ne vlagajo, saj je pohlep zamenjal strah. Tam smo zdaj v glavnem prisotni samo institucionalni vlagatelji, zato je še prezgodaj, da bi ocenjevali obnašanje ljudi. Mali vlagatelji po tradiciji potrebujejo spodbudo v obliki rastočih tečajev. S povečano likvidnostjo na slovenskem in hrvaškem trgu bomo lahko na to vprašanje morda lahko odgovorili že letos.
Ali ste naklonjeni investiranju v Sloveniji?
Seveda, v luči privatizacijskih procesov, ki trenutno potekajo, Slovenijo ocenjujemo kot enega najbolj perspektivnih trgov v regiji.
Kaj pričakujete v prihodnje?
Povečano likvidnost, vrnitev malih vlagateljev in na splošno okolje, ugodno za delniške tečaje.
