Damijan Merlak je skupaj z Nejcem Kodričem bitcoin borzo Bitstamp ustanovil sredi leta 2011, ko je bil en bitni kovanec vreden slabih pet ameriških dolarjev. Danes je ta vreden okoli 800 dolarjev, njuna borza pa je med največjimi na svetu - njen mesečni promet znaša okoli 250 milijonov dolarjev, kar je petkratnik prometa na Ljubljanski borzi.
Podjetje je registrirano v Veliki Britaniji, podružnica pa se nahaja v Kranju. V prostorih, zavarovani s čitalci za prstne odtise, za delovanje strežnikov in podporo uporabnikom skrbi 19 zaposlenih. Sedemindvajsetletni Merlak podrobnosti o poslovanju ne razkriva, a glede na promet in višino trgovalne provizije je mogoče izračunati, da borza na mesec ustvari okoli pol milijona dolarjev prometa.
Kako vama gre?
Super. Naš promet v bitnih kovancih je vedno višji, v bistvu raste s ceno, kar je zanimivo.
Kako sta prišla na idejo za borzo bitnih kovancev?
Ukvarjal sem se z rudarjenjem bitnih kovancev, za kar je nujna zmogljiva grafična kartica. Nejc je takrat imel trgovino z računalniško opremo. Pri njem sem kupil računalnik z najdražjo grafično kartico in najslabšim procesorjem. Kombinacija se mu je zdela nenavadna, zato me je vprašal, za kaj gre. Z rudarjenjem je nato začel še on, in postopoma sva prišla na idejo, da bi naredila borzo. Začela sva konec avgusta 2011. En bitni kovanec je bil takrat vreden okoli pet dolarjev, v bistvu je kasneje celo padel na dva dolarja. Takrat sem bil tega seveda vesel, saj mi je bilo jasno, da bo valuta čez nekaj časa vredna bistveno več.
Maja lani je nato cena internetne valute prvič eksplodirala, s slabih 40 dolarjev na več kot 200 ...
Zgodil se je prvi skok v ceni. Takrat so zgodbo pograbili svetovni mediji in cena je še bolj zdivjala.
Kako se je vajino delo takrat spremenilo? Se je pojavila nova konkurenca?
Predvsem sva imela več dela. Še do začetka maja sva bila v podjetju sama, imela sva druge službe, delala sva od doma. Maja sva nato najela prostore in pustila prejšnje službe. Kakšne posebne konkurence sicer ni bilo - vzpostaviti borzo ni tako preprosto. Ogromno stvari se mora iziti, rabiš pravo okolje in tudi precej sreče.
Kakšen je bil odziv s strani države?
Od države nismo dobili uporabnih odzivov. Poskušali smo stopiti v stik z uradom za preprečevanje pranja denarja, z Banko Slovenije, ampak odziv je bil pavšalen. Razumem, da zakonov na tem področju ni. Želeli pa smo kakšno potrditev, kakšne smernice glede poslovanja z bitnimi kovanci.
V Veliko Britanijo sta podjetje preselila zaradi bolj gotove zakonodaje?
Da. Davčno gledano razlike sicer ni. Za podjetje je obdavčitev v Sloveniji kar v redu, sploh trenutno, ko je stopnja 18-odstotna. V Veliki Britaniji je davek na dobiček 22 odstotkov. Ampak tam vsaj imamo papir, na kateremu piše, česa smo dolžni in česa nismo. Pri nas pa tavaš v temi in ne veš.
Kako bitnim kovancem kaže v prihodnosti?
Računam, da se bo vrednost bitnih kovancev še nekaj časa gibala v razponu od 600 do 800 dolarjev, če pa za kak teden prebijejo 1000 dolarjev, bo pot navzgor odprta. V zadnjem času je opaziti vse več zanimanja s strani večjih investitorjev, nek newyorški hedge sklad ima celo razpisano delovno mesto za bitcoin specialista, ustanavljajo se tudi novi bitcoin skladi ...
Kateri pogoji bodo morali biti izpolnjeni, da bo prihodnost bitcoina kot valute zagotovljena?
Trg se bo moral še precej povečati. Vrednost bitnih kovancev je premajhna, da bi jih v finančnem svetu kdo resno jemal. Celotna kapitalizacija valute je namreč okoli deset milijard dolarjev, kar je relativno majhen znesek. Obstajajo posamezniki, ki imajo osebno toliko denarja.
Bodo bitni kovanci kdaj nadomestilo za plačilno sredstvo?
Sam vidim bitne kovance bolj kot hranilec vrednosti. Kreditna kartica namreč načeloma dobro deluje, bitni kovanci pa uporabniške izkušnje pri plačevanju ne izboljšujejo.
Razmišljate, da bi na borzi omogočili trgovanje s katero od drugih internetnih valut, npr. z litecoini?
Osebno nisem pristaš drugih kriptovalut. Nobena namreč ne izboljšuje ničesar, vse so samo kopije bitcoina z drugimi imeni.
Borza Bitstamp je daleč največja v območju evra. Se ozirate tudi na druge kontinente oziroma druga plačilna območja?
Ideja je, da vzpostavimo prisotnost v ZDA in v Aziji. Če bodo šle zadeve še naprej tako, kot gredo zdaj, bo do tega gotovo prišlo.
