Megla se je razkadila

Megla se je razkadila

Zdaj ko je v našo državo ponovno posijalo sonce, se bomo morali soočiti z dejstvom, da se podnevi bolje vidi. Vsako nadaljnje znižanje zahtevane donosnosti bo bistveno težje in bo odvisno predvsem od pravih ukrepov politike. Če pa bo šla zgodba v nasprotno smer, se bo začela tudi poštena cena za slovenski denar višati. Tako nam tudi čas ne bo več pomagal.

Sredi decembra je bil za Slovenijo objavljen najbolj pričakovan podatek leta 2013, in sicer kakšna je potreba po dokapitalizaciji bančnega sektorja. Ob najslabšem scenariju bodo slovenske banke potrebovale slabih 4,8 milijarde evrov oziroma okoli 13,5 odstotka slovenskega BDP. Številko si lahko različno interpretiramo. Od dejstva, da bi bilo v primeru najslabšega scenarija okoli polovica vseh izdanih kreditov pri največjih treh slovenskih bankah slabih, do bistveno večje številke, ki je bila pričakovana s strani finančnih trgov sredi leta 2013.

Slovenija v zadnjih treh letih izdajala obveznice po previsoki obrestni meri

Lakmusov papir za analizo stanja v državi predstavlja gibanje državnih obveznic. Politično nestabilnost, slabo komuniciranje z investitorji, neizpolnjene obljube in tiščanje glave v pesek finančni trgi »nagradijo« z odmikom tržne cene od »poštene«. Zaradi tega je Slovenija v zadnjih treh letih izdajala obveznice po previsoki obrestni meri. Za davkoplačevalce je ta »nagrada« predstavljala večje breme, medtem ko je bila na drugi strani dobra nakupna priložnost za varčevalce. Tako smo slovenske državne obveznice zaradi atraktivnega donosa, prilagojenega za tveganje sredi leta, močno izpostavili kot nakupno priložnost in jim povečali utež v svojih skladih.

Zahtevana donosnost pri 4,75 odstotka

Glede na KD Rating, razvit za države, smo sredi leta na trgu pričakovali strošek bančne sanacije okoli 18 milijard evrov. To bi pomenilo, da so praktično vsi krediti pri bankah v slovenski lasti slabi, kar bi bilo sila neverjetno. S predstavitvijo resničnega stanja smo bili zato tudi priče vrnitvi zahtevane donosnosti k pošteni vrednosti, ki je okoli 4,75 odstotka za 10 let. S tem tudi postavljamo izdajatelja na nevtralno pozicijo. V istem smislu ostajamo optimistični za italijanske obveznice in na drugi strani rezervirani za irske in francoske.

Razvrednotene delnic bank in podrejenih obveznic

Pravilna se je izkazala še ena napoved. Poleg države bodo bančne težave reševali tudi lastniki delnic bank in podrejenih obveznic. Vse te so bile ob državni dokapitalizaciji razvrednotene in izbrisane iz registra Centralne klirinško-depotne družbe. Upam, da bo omenjen ukrep dvignil finančno pismenost slovenske javnosti in da bo v prihodnosti znala bolje analizirati tveganja in zahtevati boljšo vodenje podjetij oziroma zahtevati višji donos.

Zdaj ko je v našo državo ponovno posijalo sonce, se bomo morali soočiti z dejstvom, da se podnevi bolje vidi. Vsako nadaljnje znižanje zahtevane donosnosti bo bistveno težje in bo odvisno predvsem od pravih ukrepov politike. Če pa bo šla zgodba v nasprotno smer, se bo začela tudi poštena cena za slovenski denar višati. Tako nam tudi čas ne bo več pomagal.

Priporoči članek prijatelju