Predsednik uprave NLB Janko Medja je v pogovoru za STA zagotovil, da so vsi deležniki v največji možni meri pripravljeni na skorajšnji dan objave rezultatov pregledov bank. Čeprav bodo pregledi za nazaj pokazali visoke izgube in velike potrebe po svežem kapitalu, je po njegovem treba gledati naprej, na čim boljše prihodnje poslovanje banke.
Intervju s predsednikom uprave NLB:
Intervju, Janko Medja, predsednik uprave NLB
Predsednik uprave NLB Janko Medja je v pogovoru za STA zagotovil, da so vsi deležniki v največji možni meri pripravljeni na skorajšnji dan objave rezultatov pregledov bank. Čeprav bodo pregledi za nazaj pokazali visoke izgube in velike potrebe po svežem kapitalu, je po njegovem treba gledati naprej, na čim boljše prihodnje poslovanje banke.
Bliža se težko pričakovani dan D za sanacijo razmer v bančnem sistemu. Kaj pričakujete od njega in nekaj dni zatem?
Tisto, kar sem si želel že lani. Že ob nastopu funkcije oktobra lani sem si želel, da se jasno pove, kakšno je zdravje portfelja tako NLB kot celotnega bančnega sistema, saj je to eden od nujno potrebnih pogojev za ponovno vzpostavitev zaupanja.
Zamude pri sprejemanju zakonodaje, menjava vlade in priprava ukrepov po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank skupaj znašajo leto dni.
Izgube, ki bodo predstavljene javnosti, dejansko obstajajo že od prej, čeprav bodo za javnost morda začele obstajati šele ob objavi rezultatov pregledov bank. Zame je to nekaj, kar bi morali v Sloveniji narediti že pred leti, kot so to storile številne druge države. Ne bo pa prihodnji teden konec sveta.
So za ukrepe za NLB dovoljenje dali že tudi v Evropski komisiji?
Postopki med Banko Slovenije (BS), ministrstvom za finance in Evropsko komisijo se ves čas izvajajo pregledno in signali so pozitivni. Če bo Slovenija naredila tisto, kar je njena naloga, potem ni razloga, da komisija ne bi potrdila teh ukrepov.
Ni še natančno jasno, kako bodo postopki ob objavi rezultatov pregledov bank potekali, a skoraj gotovo bo BS za kratek čas prevzela pomembno vlogo v banki. Kaj bo to pomenilo za delovanje uprave v tem času?
Dokončnih informacij še ni. Kljub temu pa mi popolnoma normalno opravljamo dnevne posle in jih bomo še naprej. Tudi BS je dala zelo jasne signale, da naj bi dogodki ob objavi ocene izgub in posledičnih ukrepih za krepitev stabilnosti bank čim manj vplivali na vsakodnevne bančne posle.
Kako zelo načeta je kondicija NLB pred objavo rezultatov pregleda banke?
Zdravje banke je treba gledati z dveh vidikov. Prvi je ta, koliko ima v nekem trenutku slabih naložb in koliko bo morala na tej podlagi oblikovati slabitev in rezervacij. Ta del zdravja izhaja iz dogodkov izpred leta 2010. Če gledamo skozi to prizmo, je zdravje NLB slabo. Pregledi bodo pokazali zelo visoke deleže nezdravega portfelja in s tem povezane potrebe po velikih dodatnih slabitvah in dokapitalizaciji.
To, da bomo te izgube razkrili, ne spremeni dejstva, da jih pokrivamo s kapitalom iz prejšnjih dokapitalizacij. Ta je bil sicer ravno tako davkoplačevalski, a bil je zaupan prejšnjim upravam, nadzornim svetom in regulatorju ob takratnih makroekonomskih razmerah. Splet dejavnikov je pripeljal do tega, da je bil ta kapital žal izgubljen.
Zdaj država vodstvu in nadzornikom NLB ter BS zaupa nov kapital. Zato, da se z njim ne bi zgodilo podobno kot s prejšnjim, moramo zagotoviti, da bo drugi vidik zdravja, to je tekoče poslovanje, boljši. Pri tem drugem vidiku kondicije banke še nismo zadovoljni. Smo pa izjemno pozitivno razpoloženi, ker smo že v tem letu naredili pozitivne premike pri tekočem rezultatu.
Ta je sicer padal štiri leta, kar je glede na gospodarske razmere razumljivo. Kljub še vedno zaostrenim razmeram pa smo letos blizu tega, da trend padanja zaustavimo. Še zelo veliko moramo pa moramo storiti, da ga obrnemo v pozitivno smer. Govorim o rezultatu pred rezervacijami oz. rezultatu ob normalnem obsegu rezervacij.
Glede na to, da sami verjetno ne morete govoriti o vrzeli, ki jo bodo razkrili pregledi, vas prosim za komentar petkovega pisanja časnika Finance, da naj bi bila kapitalska potreba 1,5 milijarde evrov. Je to pretirano, v pričakovanih okvirih?
Težko je komentirati. Metodologije pregledov bank v podrobnosti ne poznamo, zato ne moremo ne komentirati ne ugibati, kakšni bodo rezultati. Lahko pa rečem, da je od metodologije zelo veliko odvisno in so številke glede na uporabljeno metodologijo lahko zelo različne.
Je res, da so izvajalci najprej različna zavarovanja, še posebej nepremičnine, zelo nizko ocenili? Kaj bi takšne cenitve pomenile za banko in državo?
Za tisti del naložb, ki je namenjen prenosu na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bi to pomenilo, da bo NLB pokazala visoko izgubo. Če je bila ocena narejena preveč konservativno, bo DUTB pozneje lažje ustvarila dobiček. Ker sta obe ustanovi praktično v popolni lasti države, je to za davkoplačevalce povsem vseeno.
Za tisti del, ki bo ostal v banki, pa velja podobno. Če se bo metodologija izkazala za preveč konservativno, bi lahko banka v prihodnje imela boljši rezultat, ker ji ne bi bilo treba ustvariti vseh potencialnih izgub.
Koliko časa naj bi sicer trajali prenosi slabih terjatev na DUTB? Do kdaj bi lahko po grobih ocenah iz banke prenesli vse predvidene terjatve v ocenjeni bruto vrednosti dveh milijard evrov?
Največji del je treba gotovo zaključiti v naslednjih dveh četrtletjih, torej nekje do sredine prihodnjega leta. Lahko da bodo potem ostali še manjši deli, saj so določeni prenosi odvisni od tretjih strank v postopku.
Zadnji dogodki kažejo, da bo Slovenija razmere v bankah kljub številnim predhodnim drugačnim ugibanjem očitno uspela sanirati brez potrebe po zunanji finančni pomoči. Kako si razlagate tak razplet dogodkov?
Če se spominjam intervjujev izpred nekaj mesecev, je bil naš odgovor na vse pomisleke, ali bo Slovenija težave uspela rešiti sama, vedno ta, da Sloveniji lahko uspe. Podobno velja za BS in vlado. Danes se meni zato tak razvoj dogodkov ne zdi presenetljiv. Mogoče to delno kaže tudi na to, da se vsa ugibanja vedno vendarle ne uresničijo.
Rad bi na kratko komentiral tudi očitke, da je bila zadnja triletna zadolžitev države v višini 1,5 milijarde evrov predraga. Mislim, da gre za preozko gledanje glede na trenutne razmere. Ljudje na odgovornih mestih so morali sprejeti zelo težke odločitve in tega ni moč presojati samo skozi številke.
Kakšno je vaše sporočilo ob sanaciji največje banke v državi?
Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo naš poslovni rezultat pozitiven. Glede na razmere niti v naslednjih nekaj letih ne pričakujemo fenomenalnih donosov, delamo pa v smeri normalnih, stabilnih in varnih rezultatov.
NLB bo v prihodnje delala s štirimi glavnimi skupinami strank. To so prebivalstvo, mala, srednja in velika podjetja. Za te skupine imamo že zdaj do neke mere izdelane nove strategije. Pripravljamo načrte, da bomo tem skupinam ponudili nekatere storitve, ki jih danes morda ni na voljo.
Za mala podjetja smo naredili poglobljeno analizo in temu segmentu bomo dali največji poudarek. V prvem četrtletju prihodnjega leta bomo lahko predstavili že tudi bolj konkretno vsebino.
Pomembna skupina deležnikov so naši zaposleni. To je velika skupina ljudi in NLB kot delodajalec vpliva na kar nekaj slovenskih družin. Smo sredi zelo težkega procesa, ko na vseh področjih, še zdaleč ne samo na kadrovskem, krčimo stroške, ki jih želimo skupno znižati za okoli 20 odstotkov. Trudili se bomo do sredine 2014 na čim bolj socialno vzdržen način opraviti potrebne težke reze. Potem pa se bomo skušali bolj usmeriti tudi na razvoj ekipe, ki bo v NLB ostala.
NLB je do zdaj veljala za banko, ki je v velikem obsegu podpirala tako dobre kot slabe projekte v slovenskem gospodarstvu. Bo poslej bolj previdna in selektivna?
NLB je že zdaj bolj konservativna. Že pod prejšnjo upravo je pogoje kreditiranja zaostrila, sedanja uprava pa k temu dodaja še hitrejše procese pri odločanju glede posojil in nekatere sistemske spremembe. Vse to pa ne pomeni, da kreditiranja ni. Letos ciljamo na okoli 800 milijonov evrov novih posojil.
Povpraševanja po novih posojilih je izjemno malo, zelo veliko pa je povpraševanja po obnavljanju starih posojil. Zdaj se pri marsikaterem podjetju posojila obnavljajo že tretje ali četrto leto zapored. Tudi neodvisni ocenjevalci nas sprašujejo, do kdaj nameravamo še obnavljati posojila, ki jih podjetja ne morejo odplačati, in kdaj bodo ta podjetja bodisi dobila svež kapital bodisi začela dosegati večjo dobičkonosnost.
Kako daleč je banka na poti preobrazbe? Lahko že večkrat izpostavljene glavne poudarke procesa, na primer zapiranje poslovalnic, velikost banke ipd., predstavite v čim bolj poljudni obliki?
Pri številu poslovalnic moramo v zasledovanju ciljev davkoplačevalcev in lastnika skrbeti za to, da nimamo takšnih, ki delajo izgubo. Nekaj takšnih je, in potrebno bo zapiranje, a za stranke se bomo izjemno potrudili in zagotovili, da bo sprememba zanje dobro vodena. Ker se povečuje delež strank, ki za bančne storitve uporabljajo elektronske kanale, vedno večji del strank tega ne bo občutil kot negativno.
Glede velikosti banke so naši cilji nad 20 odstotkov tržnega deleža na domačem trgu in bistveni deleži na naših drugih pomembnih trgih. Ko bomo iz bilance očistili slabe kredite, bo tržni delež v tem segmentu padel, a bilance čistijo tudi druge banke. Pri depozitih imamo daleč največji tržni delež kljub temu, da je banka v zadnjih nekaj letih izgubila več kot povprečje sistema. A ta še vedno odraža to, da so stranke z nami zadovoljne in da so zveste. Torej, če izločiva morebitne druge združitve bank v Sloveniji, bo NLB še vedno vodilna na tem trgu in bo ohranila vodilni položaj z vidika razvoja storitev za stranke.
Spremembe so namenjene spremembi lastništva banke. Kdaj bo banka pripravljena na privatizacijo?
Pogoj je stabilnost poslovanja oz. očiščenje razlogov za dvome iz preteklosti. Domnevamo, da bomo v decembru in nato s prenosom na DUTB to dosegli. Drugi pogoj je uspešno tekoče poslovanje s pozitivnimi trendi. Tu imamo že letos pozitivne indikacije, sčasoma bomo ta cilj dosegli. Tretji je odločitev lastnika, to je Republike Slovenije, na kar ne moremo vplivati.
Naša zaveza je samo to, da profesionalno izpolnjujemo svoje poslanstvo in dosegamo dobre rezultate.
Sicer pa menim, da bi moral biti lastnik banke iz panoge, saj si s tem, da imaš za lastnika nekoga, ki razume bančništvo, v boju s tekmeci bolj konkurenčen.
Kako trdno se počutite v sedlu po kriminalističnih preiskavah?
Ne glede na ta dogodek pričakujem, da nadzorniki in pristojne institucije ves čas spremljajo naše delovanje. Tisto, kar je bilo v tej preiskavi podlaga za nek očitek, nima nobene osnove. Glede tega nimam skrbi. Zaupati moram v preiskovalne organe in v pravni sistem. Tu marsikdo v javnosti izraža dvome, osebno pa upam, da ti niso upravičeni.
Je zgodba v teh časih breme za banko? Omenjali ste, da preiskavo vidite tudi kot pritiske na vas in na upravo?
Konkretni proces se je nanašal name in na mojo povezavo s prejšnjo banko, tako da NLB ne sme škodovati. NLB ima petčlansko upravo, ki je v celoti usklajena o ciljih in o poti do njihove uresničitve. Pri tem, kakšni so bili razlogi za to preiskavo, ne morem nikogar obtoževati. Je pa bilo zaznati določene pritiske nekaterih, ki ne želijo videti sprememb v banki, in drugih, ki ne želijo videti sprememb v podjetjih, ki jih je ta banka kreditirala. Ali so te domneve pravilne, ne vem.
Znova je aktualna prodaja Mercatorja. Regulator je prižgal zeleno luč koncentraciji Mercatorja in Agrokorja, a so spet vse glasnejša ugibanja, da bo posel padel v vodo. Kaj bi to pomenilo za banko?
Kot veste, sem se iz procesov odločanja o Mercatorju zaradi omenjene preiskave izločil, zato ker želim, da se odpravi vsak dvom.
Osebno mislim, da je lastništvo te družbe takšno, da ji to ne more omogočati razvoja. Vedno pa je treba imeti pripravljen načrte za različne scenarije in ti v NLB obstajajo. Če do transakcije ne bo prišlo, bo marsikdo čez nekaj let lahko ugotovil, da je bila to velika napaka, kajti le lastnik iz iste dejavnosti lahko podjetju omogoči sinergije in večjo konkurenčnost.
V poslanski skupini SDS vam očitajo onemogočanje učinkovitega preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zvezi s slabimi krediti in pozivajo BS k ukrepanju. Vi pravite, da sume dosledno preiskujete in prijavljate pristojnim organom, a vas pri tem početju omejuje zakonodaja. Kakšne zakonske spremembe natančno bi si želeli v banki?
Pobude smo bili na nek način veseli, saj se bo ta zadeva obravnavala v pravem trenutku. A pri tem ni nobene potrebe, da bi nam BS izdala kakršenkoli ukrep. Že več kot pol leta smo v komunikaciji tako z njo kot s policijo in drugimi organi, kako zakonodajo izboljšati. Letos smo zelo aktivno pripravljali določene postopke, materiale in dajali naznanila določenim organom, pri čemer nas je ovirala bančna tajnost. Po naši interpretaciji v teh primerih potrebuješ sodno odredbo, v zadnjem času pa so se pojavile nove razlage, tudi BS, ki jo je nekoliko zmehčala.
V NLB smo s temi postopki začeli nekoliko pozneje kot v NKBM, kjer je nova uprava mesto zasedla dobrih pet mesecev prej. Ampak to bomo nadoknadili, saj imamo sistematičen in strukturiran proces preiskav vseh bistvenih primerov v teku in bomo v doglednem času prišli do vseh ustreznih postopkov.
