V parlamentu je poslancem uspelo nekaj, česar si še nedavno nismo mogli predstavljati. Potrdili so pokojninsko reformo ter proračuna za leti 2013 in 2014, kar bi znižalo primanjkljaj pod tri odstotke. Za znižanje višine obresti pa bi potrebovali še več konsenza na ravni reševanja bančnega problema in politično stabilnost.
Leto je naokoli in v članku »Kako do božičnih daril?« sem lani ob tem času ugotavljal, kako imajo politiki škarje in platno v rokah, da nam davkoplačevalcem znižajo davčni račun. A zaradi premajhne aktivnosti pri sprejemanju nujno potrebnih reform in konflikta med političnimi elitami smo v očeh investitorjev izgubili obraz. Da lahko država brez uničevalnega skoka s klifa deluje, pa se mora za prekomerno trošenje zadolžiti na finančnih trgih.
Obrestna mera višja od Nigerije in Zambije
Politična nesposobnost sega v nebo, zato nam je trg tudi odmeril obrestno mero, ki je bila višja od Nigerije in Zambije. To pomeni za povprečno gospodinjstvo vsaj 100 evrov več davkov letno. Na podlagi pogovorov z različnimi investitorji, izdajatelji slovenskih obveznic in drugimi finančniki sem prišel do naslednjega sklepa. Glavna težava niso relativno dobri makroekonomski kazalci, ampak politično tveganje. Preprosto ni zaupanja.
Protesti s finančno podlago
Protesti, ki smo jim priča po slovenskih trgih, imajo tudi močno ekonomsko in finančno podlago. Slišati je tudi negodovanje nad samim vodenjem države v zadnjih dveh desetletjih. Če odvzamemo ves balast v obliki spopada skrajnih skupin s policisti, je po moji oceni glavna želja protestnikov nov gospodarski model, ki bi vrnil vizijo s časa osamosvajanja.
Poplačilo računa napačnega ekonomskega razvoja
Gospodarska rast, ki je temeljila na investicijah podjetij in države v nepremičnine, državnih monopolih, menedžerskih prevzemih in dvomljivih naložbah na Balkanu, je dolgoročno neobstojna. Še posebno v primeru, ko naložbe ne nosijo dovolj donosa. Tako smo priča težavam v bančnem sektorju in tiščanje glave v pesek pri njihovim reševanju samo še poslabšuje stanje v gospodarstvu. To seveda vodi v padanje kupne moči prebivalstva. Potrebnih bo kar nekaj let za poplačilo računa napačnega ekonomskega razvoja.
Potrjena pokojninska reforma
A tokrat lahko ob letu osorej zaključimo v bolj pozitivnem tonu. V parlamentu je poslancem uspelo nekaj, česar si še nedavno nismo mogli predstavljati. Potrdili so pokojninsko reformo ter proračuna za leti 2013 in 2014, kar bi znižalo primanjkljaj pod tri odstotke. Za znižanje višine obresti pa bi potrebovali še več konsenza na ravni reševanja bančnega problema in politično stabilnost.
Ob dejstvu, da Slovenija po besedah finančnega ministra Šušteršiča načrtuje izdajo dveh obveznic v višini štiri milijarde evrov, si lahko samo želimo, da bi energijo državljanov, ki se zbirajo na ulicah in trgih, politiki usmerili v dobrobit vseh.
