Zakaj Warren Buffet, eden najuspešnejših investitorjev vseh časov z 50 milijardami dolarjev zasebnega premoženja, preko svoje družbe investira milijarde dolarjev na delniške trge?
V obdobjih daljših recesij posamezniki pričnejo dvomiti v lastne zmožnosti in smisel njihovega delovanja v družbi, ki se kaže kot vse bolj koruptivna in vse manj socialno odgovorna. Gre za psihološki pojav, ko apatičnost trgov prodre v vsakodnevno delovanje posameznika in mu vzame voljo do produktivnega delovanja v okviru lastnih zmožnosti. Na srečo se nezadovoljstvo med ljudmi ne širi tako hitro kot sreča, saj se nezadovoljni posamezniki praviloma distancirajo od druženja, medtem ko srečnejši ljudje iščejo prav tako srečne in se z njimi pogosteje srečujejo.
Recesija lahko prispeva tudi k večji zagnanosti posameznikov,ki obdobje splošne apatije izkoristijo za izboljšanje lastnih pozicij na trgu. Ne glede na vaše trenutno razpoloženje, je dolgoročna izbira vaša, saj sami odločate o lastni usodi. Zato berite dalje.
Za koga je dobra recesija?
Vsaka stvar je za nekaj dobra. Po tem načelu je za nekaj oz. za nekoga dober tudi trend padanja borznih tečajev. A za koga? Enega najbolj smiselnih odgovorov na to vprašanje je podal Warren Buffet: odvisno od tega ali ste kupec ali prodajalec. S tem je misli sledeče: če ste mladi ali v začetni fazi investicijskega cikla ste kupec. V tem primeru je negativen trend padanja tečajev za vas dobrodošel, saj vam kot dolgoročnem investitorju prinaša naložbe po nizkih cenah. Če ste starejši ali pa se vaš investicijski cikel izteka, ste prodajalec. V tem primeru vas negativen trend trgov lahko veliko stane (zato razmišljajte kako boste zavarovali ustvarjeno premoženje in se pričeli umikati iz trgov).
Stavite na dolgoročni razvoj
Trgi se gibljejo navzgor, nato navdol in tako naprej. Pavšalno gledano, razlikujemo dva osnovna tipa ljudi, ki vlagajo na borzo. Prvim recimo špekulanti, drugim investitorji. Za prve so vzponi in padci ključnega pomena. Drugim ne pomenijo veliko, zaradi dolgorčnega obdobja investiranja se lahko v veliki meri distancirajo od dnevnih nihanj. Drugi si poleg tega lahko privoščjio izpostavljanje večjem tveganju, saj imajo na voljo dovolj časa za povrnitev morebitnih izgub. Prvi so medtem pogosto eksistencialno odvisni od nihanj trgov.
Kdo ima večjo verjetnost, da iz igre oddide kot zmagovalec? Investitor. Trgi namreč zgodovinsko gledano dolgoročno rastejo (kar dokazujemo v članku »Zgodovinska resnica delniških trgov«), ob predpostavki vsaj minimalne rasti gospodarstva. Svetovna populacija se povečuje, zvišuje se potreba po hrani, avtomobilih, zdravilih, nadaljnem tehnološkem razvoju...Zato v dolgoročnem povprečju delnice podjetij pridobivajo na vrednosti. Investitor vlaga v dolgoročno zgodbo globalnega razvoja in človeškega napredka,medtem ko špekulant vlaga v kratkoročni nemir trgov.
Če hočete dolgoročno uspeti, morate na trenutke izpasti neumni
Smiselno je torej staviti na dolgoročen razvoj in tehnološko rast. Nadalje, pri strategiji dolgoročnega vlaganja upoštevajte tri nasvete: 1.) Glejte proti dnu in ne proti vrhu. 2.) Izplača se plavati proti toku. 3.) Ne pustite se zavesti kratkoročnim trendom, naj gre za zlato, "vroče sektorje" ali nekaj tretjega. Tako boste prišli do dolgoročnega naložbenega potenciala po diskontnih cenah. V nasprotnem primeru se lahko zelo hitro prepričate v to, da vas pristanek na večinski konsenz drago stane. Večina namreč kupuje na vrhovih in prodaja na dnu. Zato zna dolgoročno uspešno vlaganje pogosto na kratek rok izpasti neumno. Raje bodite dolgoročno uspešni in občasno neumni, kot pa občasno pametni in dolgoročno neuspešni.
Večina javnosti vlaganje na delniške trge v sedanjem obdobju smatra za neumnost. Vprašanje je zakaj Warren Buffet, eden najuspešnejših investitorjev vseh časov z 50 milijardami dolarjev zasebnega premoženja, preko svoje družbe investira milijarde dolarjev na delniške trge? Ker kupuje na dnu, ko vsi drugi prodajajo. Preprosto, a ne?
