Strategija Buffettovih rekordnih donosov

Izmed vseh aktivnih strategij je vlaganje v vrednost najbolj pasivna. To strategijo je v svoji knjigi Intelligent Investor priporočil že eden prvih gurujev temeljne analize delnic Benjamin Graham v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pri vlaganju v vrednost iščemo delnice podjetij, ki so vrednotene zelo »konservativno«. Navadno je njihova tržna cena nižja od njihove knjigovodske vrednosti, poleg tega pa imajo nizke vrednosti drugih kazalnikov (denimo P/E in P/S) in izkazujejo stabilno rast dobička ter vsaj soliden donos na kapital (ROE).

Kar ni vroče je lahko donosno

Podjetje lahko doseže taka vrednotenja predvsem, če so drugi vlagatelji nanj »pozabili«. To se lahko zgodi, če deluje v industriji, ki trenutno ni »vroča«, ker je premajhno ali pa, ker je v preteklosti slabo poslovalo.

Vlagatelj lahko take delnice kupi poceni in čaka, da bo trg popravil svojo »napako« in dvignil ceno. Pomembna pozitivna stran vlaganja v vrednost je, da imajo delnice, ki ustrezajo tej strategiji, v ceno vračunane že vse morebitne slabe novice. Tako take delnice navadno tudi ob padcih celotnega trga ne izgubijo veliko vrednosti.

Če na primer delnica kotira pri vrednosti P/B 0,5, znaša njena tržna cena le polovico njene knjigovodske vrednosti. Če ima podjetje v svojih bilancah »trdno premoženje«, kot so zgradbe, denar v blagajni in podobno, je tako vrednotenje zelo konservativno in, če vodstvo podjetja dobesedno ne meče denarja skozi okno, tudi skoraj zanesljivo neupravičeno nizko.

a) Primer delnic z newyorške borze

Sestavimo tri različne portfelje iz delnic, s katerimi se trguje na newyorški borzi.

1. V prvi (podcenjeni) portfelj uvrstimo delnice, ki imajo nizke vrednosti kazalnika P/B in visoke vrednosti ROE. To so torej delnice podjetij, ki poslujejo donosno, njihova tržna vrednost pa je v primerjavi s knjigovodsko kljub temu nizka.
2. V drugi (precenjeni) portfelj uvrstimo delnice z nizko vrednostjo ROE in visoko vrednostjo P/B. To so torej delnice podjetij, ki ne poslujejo donosno, imajo pa kljub temu visoko tržno ceno glede na knjigovodsko vrednost.
3. V tretji portfelj uvrstimo delnice, ki sestavljajo indeks S & P 500.

Naložba v podcenjeni portfelj je v devetih letih z deset tisoč evrov zrasla kar na 86.600 evrov. Na drugi strani je precenjeni portfelj v istem obdobju zrasel le do 15 tisoč evrov. Izbrana strategija je v opazovanem obdobju vlagateljem torej prinesla zelo velik donos.

Zgodovinski dosežek Buffeta

Vlaganje v vrednost je po zatonu ob koncu devetdesetih let znova pridobilo veljavo v tako imenovani post bubble ekonomiji v prvih letih našega stoletja. K vnovični popularizaciji te strategije med vlagatelji je pripomogel predvsem uspeh drugega najbogatejšega zemljana – Warrena Buffetta, ki mu je prek nekdanje tkalnice Berkshire Hathaway uspelo doseči enega od najbolj stalnih in največjih donosov pri naložbah v delnice v zgodovini kapitalskih trgov.

Kljub dokazom in intuitivni privlačnosti vlaganja v vrednost podjetij pa sta z omenjeno strategijo povezani vsaj dve težavi. Prva je v tem, da bomo imeli pri tej strategiji v portfelju predvsem delnice »pozabljenih« družb.

Preteče lahko veliko časa, preden trg spozna svojo »napako « in zviša ceno naših delnic. V vmesnem času lahko naša družba začne slabše poslovati ali pa se le naveličamo čakanja in naložbo prodamo, še preden se zgodi obrat v razmišljanju preostalih vlagateljev. Ta strategija torej zahteva jeklene živce in precej potrpljenja.

Druga težava vlaganja v vrednost pa je v tem, da ima lahko nizka vrednost kazalnikov tudi povsem upravičen vzrok. Če na primer dobiček podjetja zelo niha ali pa se bo po pričakovanjih vlagateljev v prihodnje zmanjšal (na primer zaradi poteka pomembnega patenta), je povsem logično, da delničarji niso pripravljeni odšteti veliko evrov za evro dobička takega podjetja. V tem primeru bi kupili poceni delnice slabega podjetja, kar pa ni cilj vlaganja v vrednost.

Knjigo "Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati" avtorja Simona Mastnaka lahko naročite tukaj.