Strategije kupi in drži se v čisti obliki (predvsem v zelo dolgih obdobjih) skoraj ne uporablja več. Zaradi različnega razvoja panog in podjetij je treba portfelj vsaj občasno nekoliko prečistiti in ga prilagoditi novim razmeram.
Pri pasivnih strategijah, (imenovanih tudi kupi in drži oziroma »buy and hold«) vlagatelj kupi delnice in jih drži dalj časa (lahko tudi 40 in več let). Prednost takih strategij je, da povzročajo minimalne stroške in od vlagatelja ne zahtevajo, da bi proučevanju delnic, spremljanju naložbe in trgovanju posvečal veliko časa.
Strategija, ki zahteva veliko potrpljenja
Slaba lastnost te strategije pa je, da od vlagateljev zahteva zelo veliko potrpljenja. V nekaterih (tudi precej dolgih) obdobjih lahko prinese precejšnje izgube. Vlagatelj mora nato čakati vrsto let, da delnice znova pridobijo izgubljeno vrednost. Če bi na primer v letu 2000 vložili deset tisoč evrov v ameriške tehnološke delnice, bi v naslednjih dveh letih izgubili kar 7.500 evrov. Tudi po sedmih letih čakanja pa naložba ne bi bila vredna niti približno toliko kot na začetku.
Različen razvoj panog in podjetij narekuje občasne prilagoditve portfelja
Strategije kupi in drži se v čisti obliki (predvsem v zelo dolgih obdobjih) skoraj ne uporablja več. Zaradi različnega razvoja panog in podjetij je treba portfelj vsaj občasno nekoliko prečistiti in ga prilagoditi novim razmeram. Če nič drugega se je položaj nekaterih podjetij spremenil zaradi prevzemov, nekatera druga se na borzo šele uvrščajo. Ni smiselno, da bi izpustili iz rok priložnost za vlaganje v nove, navadno hitro rastoče panoge. Če bi denimo pred 40 leti sestavljali portfelj v ZDA, v njem ne bi bilo Microsofta, Appla, Googla in podobnih družb, ki so v vmesnem času dosegle zelo velike donose.
Strategijo kupi in drži nadomestilo indeksiranje
Zaradi dinamičnosti okolja je klasično strategijo kupi in drži nadomestilo indeksiranje. Vlagatelj tako »kupi« indeks, ki meri donosnost trga, na katerem želi vlagati. Če na primer kupi ETF, ki sledi indeksu S & P 500, bo imel v vsakem trenutku v lasti portfelj, sestavljen iz 500 največjih ameriških podjetij. Pri tem mu ne bo treba trgovati ob prevzemih ali uvrstitvah novih delnic na borze, saj bo ponudnik indeksa sestavo portfelja stalno prilagajal novim razmeram na trgu.
Zgornja slika prikazuje, da v povprečju le okoli 40 odstotkom aktivno upravljanih vzajemnih skladov v ZDA uspe preseči donos indeksa Wilshire 5000, v katerega je vključenih prek sedem tisoč delnic z ameriških borz.
Indeksiranje lahko nadgradite tudi z aktivnejšo strategijo
V proučevanem obdobju je torej indeksiranje prineslo boljše rezultate kot večina aktivnih strategij. Če potrebujete nekoliko več adrenalina, pa lahko indeksiranje nadgradite tudi z aktivnejšo strategijo. Tako lahko denimo 80 odstotkov svojih sredstev vložimo v izbrani indeks, s preostankom denarja pa poskušamo donos še nekoliko izboljšati.
Opcijsko lahko tudi v sklade
Če na primer verjamemo, da se bo ameriški trg v prihodnje hitro krepil, lahko 80 odstotkov svojih sredstev vložimo v vzajemni sklad Vanguard 500 in z njim dobimo 500 največjih ameriških družb. Če poleg tega verjamemo, da bo v okviru ameriškega trga še posebej uspešno posloval Microsoft, lahko 20 odstotkov svoje naložbe namenimo omenjeni delnici. Če smo imeli prav, bo naš donos nekoliko večji od donosa indeksa S & P 500, v nasprotnem primeru pa nekoliko manjši.
Knjigo "Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati" avtorja Simona Mastnaka lahko naročite tukaj.
