Cilj aktivnega trgovanja je, da denar pred padci delnic umaknemo v varne pristane.
Vrednost delnic na vseh svetovnih borzah izmenično raste in upada. Tudi v obdobjih dolgoročnih visokih stopenj rasti se pojavljajo krajša ali daljša obdobja »korekcij« tečajev.
Navzgor z delnicami, navzdol z depoziti
Pri aktivnem trgovanju vlagatelj poskuša predvideti, kdaj bodo delnice rastle in jih kupi takrat, medtem ko skuša obdobja upadanja prevedriti z naložbo v bančne depozite ali v katero drugo varno obliko. Med letoma 2004 in 2006 je indeks SBI 20 denimo zrasel kar za 62,7 odstotka. Kljub veliki skupni rasti pa je kar 46 odstotkov vseh tednov končal v rdečih številkah, pri tem pa med februarjem in julijem 2005 izgubil 13 odstotkov vrednosti.
Kdaj delnice prodati?
Cilj aktivnega trgovanja je, da se takim padcem izognemo in denar predčasno umaknemo v bančne depozite, zlato ali druge varne pristane. Prva težava, s katero se pri tem srečamo, je, da moramo oceniti, kdaj delnice prodati. Nekateri padci so namreč posledica dnevnih nihanj, drugi pa lahko pomenijo začetek daljšega obdobja upadanja tečajev. Nevarnost pri aktivnem trgovanju je, da delnice prodamo v napačnem trenutku in lahko pozneje samo s strani opazujemo velike rasti, medtem ko se moramo zadovoljiti z donosi bančnih depozitov.
Strmi padci tečajev na borzi navadno posledica črednega nagona
Raziskovalcem vsaj za zdaj ni uspelo najti kazalnikov, ki bi kolikor toliko zanesljivo napovedovali resnejše padce delnic. Ob proučevanju ameriških borznih zlomov (1929,
1987, 2000 …) pa so celo odkrili, da so strmi padci tečajev na borzi navadno posledica črednega nagona vlagateljev, in ne slabih novic neposredno pred zlomom. Vlagatelji
torej panično prodajajo delnice predvsem zato, ker jih prodajajo drugi. Kdaj se bo to zgodilo, pa je vnaprej skoraj nemogoče napovedati. Kaj prida več sreče očitno nimajo niti profesionalni vlagatelji. Upravljavci vzajemnih skladov so v preteklosti padce večinoma pričakali s prevelikim deležem delnic v naložbeni sestavi svojih skladov.
Zanimiv je tudi podatek, da mora vlagatelj od desetih poskusov zadeti vsaj sedemkrat, da mu selitev denarja v varne pristane še prinaša dobiček. S prodajo delnic v napačnem trenutku namreč lahko zamudi obdobje velike rasti na borzi in s tem morebiti izgubi velik donos. Delnice namreč večji del časa rastejo in vsak izstop s trga za vlagatelja pomeni tveganje, da bo zamudili del rasti.
Uporaba modela Fed na primeru ameriških delnic
Uporaba modela Fed za aktivno trgovanje Model Fed med seboj primerja potencialno donosnost delnic (merjeno s kazalnikom E/P ) in obveznic. Če je
obrestna mera na obveznice višja od pričakovanega donosa na delnice, je za vlagatelja smiselno, da denar vloži v obveznice. Pri tem je treba poudariti, da bi zaradi večje nepredvidljivosti pričakovali, da bo donosnost delnic v
večjem delu opazovanega obdobja večja od donosnosti obveznic.
Zgornja slika prikazuje pričakovane delniške (obarvano rdeče) in obvezniške (obarvano modro) donose. Vidimo lahko, da bi nas uporaba modela Fed vsaj dvakrat (v letih 1987 in 2000) rešila pred borznim zlomom. Takrat je bil namreč pričakovani obvezniški donos večji od delniškega in borzni zlom bi uspešno prevedrili v obveznicah.
Kljub temu pa je težko trditi, da je model Fed uporaben za doseganje presežnih donosov z aktivnim trgovanjem. Oziroma, kot ugotavljata Fischer in Statman, aktivno
trgovanje je lahko uspešno le, če vlagatelj dovolj dobro predvidi donose v prihodnosti. Na podlagi sedanjih informacij na trgu pa to ni mogoče.
Knjigo "Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati" avtorja Simona Mastnaka lahko naročite tukaj.
