Od osamosvojitve naprej je bila Slovenija zgodba o uspehu, kar ji je z zamikom počasi priznavala tudi svetovna investicijska javnost. Tako se je njena boniteta iz leta v leto višala ter dosegla zelo dobro oceno Aa2 (3. najvišja možna ocena). Omenjeno je vodilo v nižje stroške obresti.
V petek 23. septembra 2011 pa ji je ugledna bonitetna hiša Moody's znižala kreditno oceno, in sicer iz Aa2 na Aa3 z negativnimi obeti, kar pomeni da lahko ob slabšanju situacije pričakujemo nadaljnjo znižanje v 6 do 18 mesecih. Trg pa se je odzval bistveno hitreje in je že od zavrnitve pokojninske reforme junija letos postopoma zahteval višjo donosnost. Za laika se znižanje ocene ne zdi nekaj omembe vrednega. A je treba poudariti, da je bonitetna ocena države kot vrh ledene gore. Kar pa je seveda ključno, je skrito pod gladino.
Kreditni pribitek je premija za tveganje neodplačila dolga. Opazimo lahko, da se je premija za Slovenijo v zadnjih šestih mesecih zelo povečala. Razlogov za omenjeno situacijo pa je več:
• slabo stanje javnih financ in predvsem nejasni obeti o prihodnosti državnega dolga;
• slaba odzivnost vseh akterjev družbe na reševanje finančnih in ekonomskih težav - sprejem različnih reform;
• Slovenija v investicijskem svetu ne spada med varna zavetja;
• generalno povečanje pribitkov vseh bolj tveganih držav v območju evra;
• težave finančnega ter gradbenega sektorja.
Z zavrnitvijo pokojninske reforme smo trgu pokazali, da nam ni kaj dosti mar za investitorje, ki nam posojajo denar. Da ne mislimo začeti reševati resnih problemov, ki ležijo pred nami. Še posebno je v očeh investitorjev tak odziv naše države neobičajen, saj večina razvitih držav korenito posega v reforme in jih tudi uspešno predstavlja. Tako so med drugimi Češki meseca avgusta dvignili bonitetno oceno. Investitorji so zato znižali apetite po kupovanju slovenskih obveznic in zahtevajo višjo donosnost do dospetja.
V praksi pa to pomeni, da bo moralo ministrstvo za finance ob servisiranju državnega proračunskega primanjkljaja vse bolj odvezati mošnjiček. Ob predpostavki, da bo treba na leto izdati 2 milijardi evrov v naslednjih letih, bi višji kreditni pribitek pomenil za novo 5-letno obveznico 68 milijonov evrov, za 15-letno pa kar 398 milijonov evrov več stroškov obresti. Ob takih številkah pa je vsakemu laiku jasno, da si želi državo z izjemno boniteto in je ocena AAA tisto, kar je sen slehernega.
Treba pa je tudi omeniti, da je bilo v omenjenem času na trgu prisoten tudi beg investitorjev v najbolj varne naložbe. Tako so se obresti obveznic Nemčije, Švedske, Švice zelo znižale. Na drugi strani pa so se obresti Italije, Španije, Grčije zelo povečale.
Slovenija je ostala nekje na razpotju. A je na trgu mogoče čutiti vse več podobnosti z mediteransko Evropo kot pa z jedrno Evropo. A časa je še nekaj, da se Slovenija odloči. Ali bo zbrala enostavno in lahko pot na jug ali pa si bo zbrala ozko in trnovo pot na sever.
