Zagovorniki zlata se »nikoli ne motijo«

Zagovorniki zlata se »nikoli ne motijo«

Zlato je v letošnjem letu postala ena prvih izbir vlagateljev, ki se odločijo za naložbo, ki ni depozit. Pa je to pravilna odločitev? Veste kakšen delež portfelja morate imeti v zlatu, da vam ne predstavlja dodatnega tveganja?

Skoraj vsi, ki dlje časa spremljamo borzne trge, vemo, kdo je Peter Schiff. Gre za legendarnega investitorja, ki je predvidel zadnjo finančno krizo in ki je od takrat dalje bil še kakšnih 10 let častni gost številnih oddaj ter avtor mnogih kolumn v največjih finančnih medijih. Gre za osebo z odličnim poznavanjem finančnih trgov in njegovih zakonitosti.

Drugo mnenje: Kako naj investiram v zlato?

S Petrom Schiffom smo pred leti imeli priložnost opraviti ekskluzivni intervju, v katerem je navdušil s svojim pogledom na svet. Istočasno pa bi lahko rekel, da je Schiff že vse od leta 2012 dalje poznan kot "fanatični" zagovornik rasti cene zlata. Od leta 2012 dalje namreč neprestano napoveduje krizo ameriškega gospodarstva, velik padec ameriškega dolarja in rast cen zlata preko meje 5.000 dolarjev za unčo. Torej napoveduje vse tisto, kar je potrebno za uresničitev njegovih napovedi, "dokaze" pa išče v pristranski razlagi dogajanja na način, ki ustreza predvsem njemu.

Še vedno gre za vrhunskega strokovnjaka, ki pa bo v teh časih znova prišel v ospredje s svojimi napovedmi, saj ima končno prav. Ameriško gospodarstvo je letos zapadlo v globoko recesijo, vrednost dolarja je padla, zlato pa posega po rekordih. Trenutno boste za unčo te kovine odšteli približno 1.960 dolarjev.

Kje pa gre iskati vzroke za rast cene zlata, ki smo ji priča v letošnjem letu? Nedvomno gre glavne vzroke iskati v negotovosti zaradi nove koronavirusne bolezni. Najpomembnejši razlog pa je osupljiva količina svežega denarja, ki ga centralne banke in vlade dovajajo na trg. Kar nekaj časa je bilo potrebnega, da je zlatu uspelo prebiti pomembno psihološko mejo 1.750 dolarjev za unčo. Po preboju je bila pot navzgor odprta in smo bili priča izjemno hitri rasti.

Graf: Količina fizičnega zlata v lasti ETF skladov

Vir: TheMarketEar.com

Cena zlata lahko še raste, bo pa precej odvisna od dogajanja drugje. Morebitne dodatne sprostitve s strani centralnih bank in nenazadnje povišana nihajnost borznih trgov, ki jo gre v jesenskih mesecih pričakovati, bi lahko poskrbele za nov val rasti zlata. Mejo, do katere bi se lahko cena zlata povzpela, je v tej točki težko predvideti. Gibanje cene zlata bo odvisno predvsem od centralnih bank in vlad oz. dovajanja likvidnosti na trge. Pomemben katalizator pa bodo predstavljali tudi borzni trgi, saj bi zlato pravi zagon dobil ob povišani stopnji negotovosti. Do te bi lahko prišlo zaradi več dejavnikov, predvsem ob morebitnem novem zaostrovanju zaradi nove koronavirusne bolezni, novih napetosti na relaciji ZDA-Kitajska, slabši poslovni rezultati v tretjem letošnjem četrtletju, vsekakor pa bodo na trg negotovost prinesle tudi skorajšnje ameriške predsedniške volitve. Možnih katalizatorjev je še kar nekaj, v prihodnjem letu pa bodo ključno vlogo odigrale predvsem centralne banke.

Zlato je z manjšim delom investiranih sredstev vedno dobra naložba, pri čemer govorimo o največ 5-10 odstotkov portfelja. Zlato je namreč manj korelirano z ostalimi naložbenimi tipi, kar posledično veliko prispeva k stabiliziranju nihanj naložbenega portfelja. Vsekakor pa odsvetujemo špekulativne nakupe, ki bi se jih lahko številni vlagatelji posluževali v posledici letošnje rasti.

Kar je najpomembneje, je to, da ne kupujete na podlagi splošne evforije, temveč na podlagi lastnih prepričanj ter sledite pravilom razpršitve. Investiranje je dolgoročen proces. Zato se pred kakršno koli investicijo posvetujte z našimi strokovnjaki.

Priporoči članek prijatelju