Energetske težave Kosova - priložnost za zasebni kapital

Energetske težave Kosova - priložnost za zasebni kapital

Najmlajša evropska država Kosovo, se je znašla pred veliko energetsko krizo, ki kaže na to, da bodo fosilna goriva še naprej imela pomembno vlogo.

Država jima rekordno nizke zaloge premoga, ki ga potrebujejo za normalno delovanje elektrarn. Pravi katastrofi so se uspeli izogniti z sklenitvijo posla za dobavo premoga z dogovorom, ki je vključeval dve podjetji zasebnega kapitala, s katerimi so podpisali pogodbo o izredni dobavi premoga. Pred kratkim je namreč državno podjetje KEK, zadolženo za dobavo premoga in pridobivanje energije objavilo zaskrbljujoč podatek. Njihova zaloga se je zmanjšala na minimum.

Dogodek je sprožil vprašanje, ali je Kosovo pred energetskim kolapsom. Pojavlja se skrb, da so manjše in energetsko ne toliko samozadostne države prepuščene dobavi premoga, ki je še vedno najcenejši vir pridobivanja energije. Poleg tega kaže, da kljub nedavnim pobudam o zmanjšanju uporabe fosilnih goriv, le ta še vedno narašča. Predvsem se to kaže pri institucionalnih vlagateljih, saj je Svetovna Banka investirala v razvoj nove elektrarne na premog na Kosovu. 

Pomen premoga za Kosovo

Ena izmed učinkovitosti uporabe premoga, ki se kažejo na Kosovu, je dejstvo, da ima Kosovo pete največje zaloge premoga na svetu. Poleg tega ima Kosovo ogromno izkušenj glede pridobivanja premoga, kar dodatno pojasni večjo uporabo tega fosilnega goriva. Spremembe zaradi zelene tehnologije bodo zagotovo terjale predvsem politično voljo. Tudi premožne in bolj razvite države imajo težave z prehodom na obnovljive vire energije.

Z prihodom Svetovne Banke, kot največjega investitorja, se bo spremenilo tudi razmerje pridobivanja energije iz premoga. Kosovo je namreč še vedno preveč odvisno od dveh elektrarn, starih 47 in 36 let in proizvedeta kar 97% celotne energije. Zaradi sedanje neučinkovitosti in preobremenjenosti, ki povzroča številne izpade električne energije, trpi predvsem prebivalstvo Kosova in njihovo gospodarstvo. Zato je nova investicija nujna, saj bo prinesla občutno izboljšanje gospodarske klime v državi. 

Dejstvo je, da je problem velik in potrebuje hitro rešitev. Profesor Berkeley verjame, da je dolgoročna rešitev izboljšanje energetske učinkovitosti, iskanje novih alternativnih virov energije, uporaba obnovljivih virov energije in pametnejša uporaba fosilnih goriv. Veliko težavo predstavlja predvsem onesnaževanje, ki ga povzročajo zastarele tehnologije, na drugi strani pa je zdravje ogroženo zaradi čedalje večjih in hujših zimskih izpadov električne energije.

Najnovejša energetska kriza na Balkanu kaže, kako se bodo predvsem države v razvoju verjetno še naprej zanašale na uporabo fosilnih goriv. Vzrok za to lahko iščemo predvsem v čedalje hujših sušah in visokih temperaturah na Zahodnem Balkanu, ki  so močno otežile proizvodnjo energije iz hidroelektrarn. Posledično so se precej dvignile cene energije, zato se je večina držav vključno z Albanijo odločila za uvoz električne energije. To zagotovo ni dolgoročna rešitev, tako da se bodo morali vsi zavezati k bolj učinkoviti rabi in pridobivanju električne energije, ter si tako zagotoviti samozadostnost tudi v času krize.

Trenutno dogajanje je pozitivno za nadaljnji razvoj regije, saj se bodo države morale vedno bolj odpreti zasebnemu kapitalu, ki išče priložnosti za zaslužek. V zameno za svoje znanje, izkušnje in sredstva, bodo prebivalci deležni hitrejšega razvoja.

Priporoči članek prijatelju