Poleg Slovenije so se v minulih letih z resnimi težavami v bančnem sektorju spopadli tudi v Španiji, na Irskem in Cipru. Vse tri članice območja evra so se pri reševanju svojih bank odločile za mednarodno pomoč, sprejeti ukrepi pa se od ene do druge precej razlikujejo.
Španija - pomoč bankam zaradi poka nepremičninskega balona
Španske banke so se znašle v težavah, ko se je v državi leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Utrpele so milijardne izgube in se znašle na robu bankrota, zato je bila Španija lani prisiljena zaprositi za posebno mednarodno pomoč za sanacijo bančnega sistema.
Območje evra je Madridu zagotovilo do 100 milijard evrov posojil, od česar so počrpali 41,3 milijarde evrov. Eden od pogojev za odobritev posojila je bila tudi ustanovitev slabe banke Sareb. Nanjo so štiri najbolj problematične banke (Bankia, Banco de Valencia, Caixacatalunya in NCG Banco - Banco Gallego) prenesle svoje toksične terjatve.
Slaba banka naj bi delovala 15 let in se v tem času znebila vseh terjatev. Nanjo so poleg slabih posojil prenesli tudi več deset tisoč neprodanih stanovanj propadlih investitorjev, gradbena zemljišča ipd. v skupni vrednosti okoli 50 milijard evrov. Letos naj bi Sareb prodal premoženje v vrednosti 1,5 milijarde evrov, v petih letih pa namerava prodati 42.500 oz. skoraj polovico stanovanjskih enot.
Kljub prejeti pomoči španske banke še naprej pestijo rekordne vrednosti slabih posojil. Njihov obseg se je septembra letos glede na avgust povečal za 6,9 milijarde evrov na 187,8 milijarde evrov, je nedavno objavila španska centralna banka.
Vztrajno kopičenje slabih posojil naj bi bilo med drugim posledica tega, da imajo gospodinjstva in mala podjetja težave z odplačevanjem kreditov, banke pa so pri potrjevanju novih posojil v pripravah na prihajajoče stresne teste zelo konservativne.
Mednarodna pomoč Španiji je bila prva iz stalnega reševalnega mehanizma ESM in hkrati prva, ki je bila osredotočena samo na pomoč bankam. Država sicer vzorno izpolnjuje zadane cilje in bo januarja izstopila iz programa pomoči.
Irska - nekdanji keltski tiger pokleknil zaradi bank
Tudi irski bančni sistem se je znašel tik pred zlomom, potem ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon, banke pa so si zaradi agresivnega izposojanja denarja in vlaganja v nebrzdan irski, britanski in ameriški nepremičninski trg nakopale ogromno slabih naložb.
Dublin se je s težavo sprva spopadel sam, a stroški reševanja bank so vrtoglavo naraščali. Samo za tretjo največjo irsko banko Anglo Irish Bank je država država namenila več deset milijard evrov garancij in pomoči. Banko, ki je leta 2010 ustvarila za 17,7 milijarde evrov izgube, so nacionalizirali in jo z banko INBS združili v Irish Bank Resolution Corporation. Kasneje je prišlo na dan, da so vodilni iz Anglo Irish Bank namerno in brezsramno lagali oblastem glede obsega težav.
Zaradi enormnih stroškov reševanja bank se je Irska soočila z resnimi javnofinančnimi težavami. Potem ko se je njen javnofinančni primanjkljaj povečal s predvidenih 11,6 odstotka BDP na 32 odstotkov BDP, javni dolg pa s 64 na skoraj 100 odstotkov BDP, je postalo jasno, da sama ne bo zmogla. Novembra 2010 je tako zaprosila za finančno pomoč evropskih partneric in Mednarodnega denarnega sklada; dobila je 67,5 milijarde evrov. Skupaj je sicer Irska za reševanje bank v obdobju 2008-2011 namenila kar 350 milijard evrov.
Tudi na Irskem je bil eden od ukrepov za sanacijo bančnega sistema ustanovitev slabe banke. Februarja letos so se odločili za likvidacijo Irish Bank Resolution Corporation, potem ko so po izbruhu krize finančne injekcije v obe banki, iz katerih je nastala, skupaj dosegle kar 34,7 milijarde evrov. Njeno premoženje je preneseno na slabo banko Nama, njen dolg pa prestrukturiran in spremenjen v dolgoročne obveznice.
Obseg irskega bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotil, se tako občutno zmanjšuje, novembra letos pa je končno prišla tudi dobra novica - Irska ob izstopu iz programa pomoči 15. decembra ne bo potrebovala sprva sicer predvidenega previdnostnega posojila. Ima namreč dovolj denarnih rezerv in urejene javne finance, obresti na državne obveznice pa so rekordno nizke. Irska bo sicer prva država območja evra, ki bo zaključila program pomoči.
Ciper - precedenčni primer z uvedbo izrednega davka na bančne vloge
Reševanje ciprskega bančnega sistema je bilo dramatično. Ciprske banke so se marca letos znašle tik pred bankrotom, med drugim zaradi prenapihnjenosti sektorja in njegove velike izpostavljenosti do hirajoče Grčije, pa tudi zato, ker je vlada v Nikoziji v upanju, da ji bo pri reševanju težav pomagala Rusija, zavlačevala z ukrepi in prošnjo za pomoč EU.
Ko je končno zaprosila zanjo, je bila cena visoka, Ciper je bil prisiljen privoliti v drakonske ukrepe. V strahu pred množičnim dvigovanjem depozitov so morali na otoku med drugim za skoraj dva tedna zapreti banke in strogo omejiti dvige gotovine z bankomatov.
Zaradi velikosti ciprskega bančnega sektorja, ki je za več kot petkrat presegal bruto domači proizvod, pa tudi "slovesa" otoka, da je zatočišče pralcev denarja in davčna oaza - med drugim za številne bogate Ruse, mu je trojka mednarodnih posojilodajalcev v zameno za odobritev desetih milijard pomoči naložila izreden ukrep.
Za vse imetnike nezavarovanih bančnih vlog v ciprskih bankah, torej tistih nad 100.000 evrov, so uvedli poseben enkratni davek. S tem so tudi ti - drugače kot v primeru Španije in Irske - prispevali k reševanju nastalih težav (bail in).
Drugo največjo ciprsko banko Laiki so zaprli, največjo, Bank of Cyprus, pa prestrukturirali. Sredstva banke Laiki so ločili in vzpostavili slabo banko, njene zavarovane vloge, torej tiste do 100.000 evrov, pa prenesli v Bank of Cyprus.
Delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v banki Laiki so izgubili vse. Tudi veliki varčevalci, imetniki obveznic in delničarji v Bank of Cyprus so utrpeli precejšnje izgube - po julijskih podatkih ciprske vlade se bodo morali posloviti od 47,5 odstotka vlog nad mejo 100.000 evrov. V zameno so dobili delnice banke.
Obseg prenapihnjenega ciprskega bančnega sektorja se je po vsem tem krepko zmanjšal, do leta 2018 pa bo moral doseči povprečno velikost v EU, torej okoli 350 odstotkov BDP. Načelo bail in, ki so ga uporabili za reševanje ciprskih bank, pa bo postalo tudi del evropske zakonodaje v okviru mehanizma reševanja bank.
