MOL prevzel vsa stanovanja v Celovških dvorih

Slovenija

V veljavi prenovljeni zakon o dohodnini

Potem ko je prestala dve glasovanji v DZ, začenja s torkom veljati novela zakona o dohodnini. Ta določa, da bodo dohodki iz naslova ukrepov kmetijske politike obdavčeni glede na dejansko prejete zneske, in to že za leto 2010. Novela se bo sicer začela večinoma uporabljati s 1. januarjem 2011, nekatere določbe pa celo z letom 2013.

Z uveljavitvijo novele zakona o dohodnini se tako ponovno uvaja obdavčitev dohodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike na podlagi dejansko prejetih in ne več na podlagi povprečnih zneskov subvencij, kot je veljalo zadnja tri leta.

Zavezanci, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so nižji od povprečja, bodo že za prejete dohodke v tem letu deležni ugodnejše davčne obravnave. Za tiste, ki prejemajo višje subvencije od povprečja, pa se bo davčna osnova zvišala, zato se bo v prihodnjih dveh letih v davčno osnovo vštevalo le 50 odstotkov dejansko izplačanih obdavčljivih dohodkovnih subvencij.

DZ je moral o noveli zakona odločati dvakrat, ker je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Očital ji je, da bo v času finančne in gospodarske krize povečala davčno obremenitev kmetov in uvedla nove obveznosti glede vodenja knjigovodstva.

Kot povsem nepotrebno so državni svetniki denimo izpostavljali uvedbo obveznega vodenja knjigovodstva na kmetijah z več kot 7500 evrov skupnih letih prihodkov. Ta obveznost se bo sicer uvedla z letom 2013, po sedanjih podatkih pa bo veljala za približno 3100 kmetij.

Novelirani zakon sicer uvaja tudi olajšave pri rentnem izplačevanju pokojnin iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter izenačuje tuje izvajalce in športnike z domačimi, s tem ko se jim bo dohodnina po novem obračunala ob upoštevanju dejanskih stroškov in ne več normiranih. Zakon je poleg tega noveliran še v delu, ki se nanaša na obdavčitev Slovencev, zaposlenih v institucijah ter drugih organih EU.

Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji decembra nespremenjeno

Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je decembra ostalo na novembrski ravni, vrednost kazalnika gospodarske klime še vedno znaša minus osem odstotnih točk. Glede na lanski december je vrednost kazalnika višja za pet odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je nižja za devet odstotnih točk, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je decembra znašala minus odstotno točko, novembra pa minus dve odstotni točki. Decembrska vrednost kazalnika je za deset odstotnih točk višja kot decembra lani in za dve točki višja od dolgoletnega povprečja.

Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je decembra znašala 12 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki višje kot novembra, 17 točk višje kot decembra lani in dve točki višje od dolgoletnega povprečja. Glavno omejitev za podjetja so predstavljali konkurenca v sektorju, nizko povpraševanje in visoki stroški dela.

Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je decembra dosegla minus 56 odstotnih točk, kar je tri odstotne točke nižje kot novembra, sedem točk nižje kot decembra lani in 50 točk nižje od dolgoletnega povprečja. Glavno omejitev sta decembra v gradbeništvu predstavljala nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi.

Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih se je decembra ustavila pri minus eni odstotni točki, to je eno odstotno točko višje kot novembra, eno točko višje kot decembra lani in 23 točk nižje od dolgoletnega povprečja. Največ podjetij je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, finančne ovire, druge ovire in pomanjkanje delovne sile.

Pahor pozval k izvedbi nujnih ukrepov za ohranitev Adrie

Premier Borut Pahor in minister za promet Patrick Vlačič sta se danes sestala s predstavniki lastnikov in vodstva Adrie Airways. Predsednik vlade je pozval k izvedbi nujnih ukrepov, potrebnih za ohranitev družbe v težkih pogojih, ko mnoge nacionalne družbe zaradi nekonkurenčnosti na trgu propadajo.

Sestanka s premierom in prometnim ministrom sta se kot predstavnika lastnikov Adrie Airways udeležila predsednik uprave Kada Borut Jamnik in prvi mož PDP Matej Golob Matzele, vodstvo družbe pa sta zastopala predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar in glavni izvršni direktor Tadej Tufek, so sporočili iz Adrie.

Tajnikar in Tufek sta predstavila varčevalne ukrepe, ki so bili znotraj družbe že izvedeni, vključno z nedavnim 20-odstotnim znižanjem plač zaposlenih. Poudarila sta, da je kot naslednji korak pri reševanju družbe ključen dogovor z upniki in vstop strateškega partnerja.

Kot so še sporočili iz družbe, bo ministrstvo za promet preučilo pripravljeno oceno finančnega stanja, ki so jo pripravili v Adria Airways, in o tem izdalo mnenje.

Zaradi visoke zadolženosti je upravni odbor Adrie Airways prejšnji ponedeljek sprejel program prestrukturiranja družbe, ki so ga že posredovali bankam upnicam. Pogajanja glede programa še potekajo.

 

MOL prevzel vsa stanovanja v Celovških dvorih

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (MOL) in MOL sta minuli teden prevzela vsa stanovanja, ki sta jih kupila v naselju Celovški dvori. Poleg teh 344 stanovanj sta sklad in občina prevzela še sedem stanovanj, ki sta jih na podlagi medsebojnega popuščanja z Vegradom AM v stečaju kompenzirala za polovico obračunanih penalov.

Mestni stanovanjski sklad je tako do minule srede formalno prevzel 225 stanovanj, MOL pa 119. Med dodatnimi sedmimi stanovanji jih je sklad prevzel tri, občina pa štiri. Gre za stanovanja, ki sta jih na podlagi medsebojnega popuščanja s prodajalcem, družbo Vegrad AM v stečaju, kompenzirali za polovico obračunanih kazenskih stroškov iz prve in tretje pogodbe, je za STA povedala direktorica javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler.

Tudi Stanovanjski sklad RS je formalno že prevzel vseh 75 stanovanj, ki so v njegovi lasti. Od teh je 59 vseljivih, v 16 stanovanjih se pa odpravljajo napake.

Najemnikom so doslej v najem predali 216 stanovanj, od tega jih je 23 v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Tudi ta stanovanja namreč upravičencem do najema neprofitnega stanovanja v najem na podlagi že zaključenega 13. javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem oddaja ljubljanski stanovanjski sklad, je pojasnila Heglerjeva.

Glede postopkov pobota med mestnim stanovanjskim skladom, MOL in Vegradom AM je Heglerjeva zatrdila, da njihov dolg predstavlja bodočo pogojno terjatev, ki pa je odvisna od tega, kako bo izpolnjena obveza prodajalca po predaji stanovanj sposobnih za vselitev z omogočenim bremen prostim vpisom v zemljiško knjigo.

Vegrad AM bi moral namreč po navedbah Heglerjeve skladu in občini v dogovorjenem roku predati za vselitev sposobna stanovanja, po prevzemu teh pa bi bil upravičen do izstavitve računa za predzadnji obrok po treh pogodbah. Ker pa so morali na skladu in v občini sami usposobiti stanovanja in še ne vedo, kateri stroški se bodo še pojavili pri sanaciji, so medsebojne obveznosti med skladom, občino in družbo stvar dokazovanja, je dejala Heglerjeva.

Načeloma so sicer obveznosti iz predzadnjega obroka po pojasnilih Heglerjeve 153.688 evrov iz prve pogodbe, pri čemer so doslej evidentirali že 91.314 evrov stroškov za pobot, 519.177 evrov iz druge pogodbe, pri čemer se je pogodbene kazni do 18. novembra, ko je bil uveden stečaj Vegrada AM, nateklo za 425.869 evrov, in pa 945.887 evrov iz tretje pogodbe, stroškov za pobot pa je doslej že za 945.887 evrov.

Poleg tega pa sklad in MOL Vegradu AM dolgujeta še zadnje obroke po vseh treh pogodbah v skupnem znesku nekaj nad 1,66 milijona evrov, ki pa bodo zapadli v plačilo po izročitvi zemljiško knjižnega dovoljenja in omogočenem bremena prostem vpisu stanovanj.

Vegrad AM v stečaju je medtem MOL in mestnemu stanovanjskemu skladu dolžan kazenske stroške za nepravočasno predana stanovanja, in sicer so po prvi pogodbi obračunani kazenski stroški za 884.171 evrov, na podlagi medsebojnega popuščanja pa sta stranki polovico teh stroškov kompenzirali za tri stanovanja.

Po drugi pogodbi je kazni za 425.869 evrov, način obračuna pa še ni dogovorjen, po tretji pogodbi pa so obračunani kazenski stroški za 1,72 milijona evrov, na podlagi medsebojnega popuščanja sta pogodbeni stranki polovico stroškov kompenzirali za štiri stanovanja.

O uveljavljanju pobotov se sicer na skladu in občini odločajo na podlagi nastalih stroškov ob tem, ko jim Vegrad AM v stečaju izstavi račun.

Azija in trgi v razvoju

Kitajska dodatno omejuje izvoz redkih kovin

Kitajske oblasti so v torek napovedale, da bodo izvozne kvote za redke kovine, ki so ključne za proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov, v prvem delu prihodnjega leta glede na enako obdobje letos manjše za 11 odstotkov, potem ko so se letos glede na lani zmanjšale za skoraj 40 odstotkov. Kitajski koraki v svetu vzbujajo zaskrbljenost.

Kitajska izvozne kvote običajno dodeli dvakrat v letu, tako da o končni kvoti za 2011 še ni moč govoriti. V prvi alokaciji naj bi oblasti med 31 družb razdelile kvote v višini 14.446 ton redkih kovin, kar je za 11 odstotkov manj kot v prvi letošnji alokaciji.

Končna velikost izvoznih kvot v letošnjem letu je sicer po navedbah kitajskih oblasti znašala 30.300 ton, kar je za 39 odstotkov manj kot lani.

Kitajska trenutno pridobiva kar 97 odstotkov teh kovin, potem ko so Evropa, ZDA, Avstralija in Japonska to zaradi cenejšega uvoza iz Kitajske opustile. Zaradi vse večjega povpraševanja domače industrije po teh kovinah v Pekingu že nekaj let zmanjšujejo izvozne kvote.

Redke kovine (npr. skandij, itrij, lantan in cerij) so bistvene za proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov, kot so mobilni telefoni, računalniki, televizijski sprejemniki in hibridni motorji.

Po navedbah japonskih virov je Kitajska na vrhuncu spora zaradi zajetja kitajske ribiške ladje na spornem območju v Kitajskem morju omejila izvoz omenjenih kovin na Japonsko, to pa je sprožilo zaskrbljenost v svetu in pozive, da je treba njihovo pridobivanje znova diverzificirati.

Čeprav kitajske oblasti trdijo, da proizvodnjo omejujejo zaradi rastočega domačega povpraševanja in iz okoljskih razlogov - pridobivanje teh kovin namreč s seboj nosi okoljska tveganja - ter da so kvote še vedno dovolj velike, da zadostijo globalnemu povpraševanju, pa se na Japonskem, v ZDA in v EU bojijo, da želijo v Pekingu dobavo redkih kovin uporabljati kot orodje za doseganje političnih ciljev.

V ZDA so celo zagrozili s sprožitvijo postopka pred Svetovno trgovinsko organizacijo, rudarska podjetja pa raziskujejo nove vire redkih kovin v ZDA, Avstraliji in Mongoliji.

Japonska ostaja v deflacijskem trendu, proizvodnja se krepi

Japonska je novembra že 21. mesec zapored na letni ravni zabeležila padec cen življenjskih potrebščin, tako da tretje največje svetovno gospodarstvo ostaja v deflacijskem trendu. Ob šibkem domačem povpraševanju pa bolj spodbudne novice prihajajo iz industrije, kjer se je proizvodnja novembra prvič v šestih mesecih okrepila.

Cene življenjskih potrebščin so novembra v primerjavi z istim mesecem lani nižje za 0,5 odstotka, vendar pa je bil to vseeno za odtenek manjši padec od pričakovanj analitikov.

Dežela vzhajajočega sonca tako že 21. mesec zapored vztraja v deflacijskem trendu, k čemur še posebej prispeva šibko domače povpraševanje. Poraba gospodinjstev se je novembra tako na letni ravni okrepila le za 0,4 odstotka, pa še to je analitike pozitivno presenetilo.

Kljub močnemu jenu, proti kateremu se japonske denarne oblasti borijo tudi s posegi na valutnem trgu, pa se krepi zunanje povpraševanje, kar se je novembra po poročanju tujih tiskovnih agencij poznalo tudi na industrijski proizvodnji. Ta se je v primerjavi z oktobrom okrepila za odstotek, kar je v skladu s pričakovanji analitikov in sploh prva rast v šestih mesecih.

Glavni vzrok za rast je večja proizvodnja avtomobilov. Ta se je oktobra izrazito zmanjšala, potem ko se je iztekla shema za subvencioniranje nakupa novih, okolju prijaznih vozil. Vodilni japonski proizvajalci bodo sicer po poročanju japonskih medijev letos že drugič zapored proizvedli manj kot 10 milijonov vozil.

Obeti glede industrijske proizvodnje so dobri tudi za konec leta in začetek 2011. Rast proizvodnje naj bi tako decembra po pričakovanjih znašala 3,4 odstotka, januarja pa 3,7 odstotka, čeprav analitiki opozarjajo, da bi te napovedi utegnile biti preveč optimistične.

Stopnja brezposelnosti je medtem novembra ostala pri 5,1 odstotka, število registriranih brezposelnih pa je znašalo 3,18 milijona.

Japonska gospodarska rast se utegne po ocenah vlade sicer v prihodnjem letu zaradi šibke domače potrošnje ter padca izvoza občutno upočasniti.

Obseg bruto domačega proizvoda se utegne v poslovnem letu, ki se začne 1. aprila, povečati le še za 1,5 odstotka, potem ko bo letošnja rast 3,1-odstotna. Poznavalci se še posebej bojijo negativnih učinkov kitajskih ukrepov za ohlajanje pregretega gospodarstva.