Kitajske investicije v tujino naj bi dosegle 50 milijard USD

Evropa

Grčija bo začela izkoriščati vire energije in mineralov

Grčija skuša šibko gospodarstvo okrepiti tudi z izkoriščanjem še nedotaknjenih virov energije in mineralov. V naslednjih mesecih bo grška vlada vlagala v raziskave o možnostih izkopavanj teh virov. Samo zaloge mineralov naj bi bile vredne preko 38 milijard evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Imamo več indicev, da naj bi bili na nekaterih območjih viri ogljikovodika, s katerim bi lahko pokrili od ene petine do ene tretjine potreb po energiji v naslednjih 30 letih," je za AFP pojasnil namestnik grškega ministra za energetiko Janis Maniatis.

Predvsem v severnem delu grške regije Makedonija so potrdili večje zaloge niklja, živega srebra, svinca, bakra, zlata in srebra v vrednosti preko 25 milijard evrov.

Celotno mineralno bogastvo sicer v tem trenutku ni v celoti dostopno, grška vlada pa se je sedaj osredotočila predvsem na raziskavo zalog ogljikovodika. Upajo, da bodo v naslednjih 18 mesecih pripravljeni za nadaljnje izkopavanje.

Dosedanje raziskave so že pokazale na večje vire ogljikovodika na severovzhodu Grčije.

Grčija letno porabi okoli 120 milijonov 159-litrskih sodov nafte in od 12 do 14 milijard dolarjev oz. od štiri do pet odstotkov bruto domačega proizvoda za uvoz nafte.

Areva v skoraj milijardo evrov vredno dokapitalizacijo

Delničarji francoske jedrske energetske skupine Areva so v četrtek odobrili 900 milijonov evrov vredno povečanje kapitala družbe. Od tega bo 600 milijonov evrov prispeval kuvajtski državni investicijski sklad Kuwait Investment Authority, 300 milijonov evrov pa francoska država, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kuvajtski sklad bo z omenjeno investicijo pridobil 4,8-odstotni delež v Arevi in postal tretji največji lastnik te družbe, za francosko agencijo za jedrsko energijo in državo.

Mednarodna bonitetna agencija Standard and Poor's je sicer pred kratkim opozorila, da bo verjetno znižala bonitetno oceno Areve, ker meni, da je 900 milijonov evrov vredna dokapitalizacija občutno nižja od pričakovane.

V francoski vladi odgovarjajo, da je Areva poleg dokapitalizacije odprodajala nestrateško premoženje in s tem pridobila 6,3 milijarde evrov sredstev za vlaganja v razvoj.

Potrditev dokapitalizacije napoveduje tudi uvrstitev Arevinih delnic na borzo, pri čemer je vztrajal kuvajtski sklad. To naj bi se zgodilo v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Doslej je na borzi kotiral le manjši delež Arevinega kapitala, in sicer v obliki investicijskih certifikatov s katerim pa je težje trgovati, še poroča AFP.

Credit Suisse naj bi prodal slaba nepremičninska posojila

Švicarska banka Credit Suisse prodaja 2,8 milijarde dolarjev vreden portfelj nepremičninskih posojil, kar je ena največjih bančnih prodaj slabih posojil po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v petek poroča ameriški časnik Wall Street Journal.

Švicarski bančni velikan naj bi ta portfelj prodal za 1,2 milijarde dolarjev ameriškemu skladu zasebnega kapitala Apollo Management.

Posojila se nanašajo na stanovanjske objekte v Nemčiji ter hotele v več evropskih državah na območjih, ki jih je močno prizadela gospodarska kriza.

Časnik poroča na podlagi navedb virov blizu prodaji, v banki Credit Suisse pa teh informacij za agencijo AFP zaenkrat še niso želeli komentirati.

Od začetka finančne krize leta 2008 naprej je bilo razmeroma malo prodaj portfeljev slabih nepremičninskih posojil s strani bank skladom zasebnega kapitala. Ti sicer pozneje po prestrukturiranju posojil ali zaplembi nepremičnin pogosto uspejo ustvariti velik dobiček.

Po poročanju časnika je Credit Suisse že odpisal vrednost omenjenega portfelja, poleg tega pa naj bi bil udeležen pri dobičkih, ki jih bo morebiti ustvaril Appolo, saj naj bi v okviru dogovorjenega posla postal solastnik podjetja.

Grški OTE pripravljen prodati delež v Telekomu Srbije

Največji grški telekomunikacijski operater OTE je pripravljen prodati svoj 20-odstotni delež v Telekomu Srbije, če bi zanj dobil pošteno ceno. Na ta način bi prišel do sredstev za zmanjšanje zadolženosti ali vlaganja v nova omrežja, poroča makedonska tiskovna agencija MIA.

Srbija, ki ima v lasti 80 odstotkov srbskega telekoma, je sicer sredi postopkov za prodajo 51 odstotkov delnic te družbe. Razpisno dokumentacijo so odkupile štiri družbe, med njimi tudi Deutsche Telekom, večinski lastnik družbe OTE.

Kot pojasnjujejo v grškem telekomu, z 20 odstotki ob novem večinskem lastniku ne bodo mogli veliko narediti, zato so delež pripravljeni prodati po primerni ceni. Kupnino bi nato lahko namenili ali za zmanjšanje dolga ali za vlaganja v postavljanje novih optičnih povezav.

OTE naj bi se sicer v prihodnjih treh mesecih tudi odločil, ali bo pridobil popoln nadzor v romunskem telekomu Romtelecom. Romunska vlada, ki ima v lasti 46 odstotkov Romtelecoma, jih je namreč vprašala, če želijo svoj že zdaj večinski delež še povečati.

Srbska vlada želi za večinski delež Telekoma Srbije najmanj 1,4 milijarde evrov

Srbska vlada je pred dnevi za najnižjo začetno ceno za 51 odstotkov delnic v Telekomu Srbije, ki jih prodaja, postavila 1,4 milijarde evrov. O tem bodo prek finančnega ministrstva oziroma delovne skupine za izvedbo razpisa za prodajo deleža v srbskem telekomu obvestili tudi vse zainteresirane kupce, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Za nakup so doslej izkazali interes Deutsche Telekom, France Telecom, Telekom Austria, America Movil, Weather Investments, Turkcell in Vimpelcom.

Država ima sicer v lasti skupaj 80 odstotkov Telekoma Srbije. Srbska vlada namerava sredstva, ki jih bo pridobila s prodajo 51 odstotkov kapitala srbskega telekoma, porabiti v razvojne namene.

Preostalih 20 odstotkov pa ima v lasti grški telekomunikacijski operater OTE, ki je v večinski lasti nemškega telekoma. OTE je pred dnevi obelodanil, da je omenjeni delež pripravljen prodati za primerno ceno, saj da z manjšim deležem ob novem večinskem lastniku ne bo mogel veliko narediti.

Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče 21. februarja 2011, po tem pa naj bi sledila javna dražba, podobno kot v primeru prodaje srbske družbe Mobi 63 (nekdanji Mobtel) leta 2006. Zanjo je norveški Telenor takrat odštel 1,5 milijarde evrov.

Telekom Srbije je leta 2009 imel okrog 3,2 milijona uporabnikov fiksne telefonije, na trgu mobilne telefonije pa je s 5,9 milijona uporabnikov zasedal 60-odstotni delež. Telekom Srbije ima poleg tega v lasti tudi telekomunikacijski družbi Mtel v Črni gori in Telekom Srpske v BiH.

Krizni davki v madžarski proračun prispevali 583 milijonov evrov

Prazne madžarske državne blagajne ne polnijo le banke, temveč tudi velika podjetja iz panog telekomunikacij, energetike in trgovine. Nepričakovano v tem letu uvedeni krizni davek za te tri panoge bo po podatkih ministrstva za gospodarstvo iz Budimpešte v proračun prispeval 161 milijard forintov (583 milijonov evrov).

Madžarska podjetja so morala davčne napovedi oddati do 20. decembra, ko so morala že tudi plačati 90 odstotkov omenjenega davka. Za preostanek imajo časa do maja 2011, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Madžarske banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove so morale decembra plačati že drugi obrok bančnega davka za leto 2010. Tokrat so plačale 88,8 milijarde forintov davka, skupaj s prvim obrokom, plačanim konec septembra, pa znašajo prilivi iz letos uvedenega bančnega davka 181,8 milijarde forintov (655 milijonov evrov).

Novi davki so povzročili negodovanje predvsem med tujimi podjetji na Madžarskem. V pismu predsedniku evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, ki so ga med drugim podpisali predstavniki naftne družbe OMV ter trgovskih verig Spar in Rewe, so izrazila zaskrbljenost nad "ad-hoc gospodarskimi ukrepi" vlade Viktorja Orbana. Krizni davek po njihovih besedah zadeva predvsem tista področja, v katerih se lahko podjetja zaradi infrastrukture odzivajo le omejeno.

Član upravnega odbora nemškega Deutsche Telekoma Guido Kerkhoff je denimo v pogovoru za madžarsko tiskovno agencijo MTI dejal, da je novi davek prišel kot strela z jasnega neba. To je za partnerski odnos med nemškim telekomom in Madžarsko grenko razočaranje in bo oklestilo letošnji dobiček madžarske hčerinske družbe Magyar Telekom za 42 odstotkov, je dejal.

Madžarski minister za gospodarstvo György Matolcsy gospodarsko politiko vlade ob vsaki priložnosti zagovarja. "Bančni davek in izredni davek za omenjene tri panoge niso dajatve, ki bi jih ponavadi uporabljali, a smo jih bili prisiljeni uvesti," je dejal v pogovoru za časnik Heti Vilaggazdasag.

Azija, Južna Amerika in drugi hitro rastoči trgi

Japonska z rekordnim proračunom

Japonska vlada je sprejela rekorden 92.410 milijard jenov oziroma 1100 milijard dolarjev težak predlog proračuna za naslednje poslovno leto. Ta je usmerjen v spodbujanje rasti gospodarstva, vendar pa hkrati povečuje javni dolg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predlog proračuna, ki ga je pripravila vlada premiera Naota Kana, bo veljal za poslovno leto 2011, ki se začne 1. aprila prihodnje leto. Proračun mora zdaj dobiti še zeleno luč v parlamentu.

Japonska naj bi za financiranje proračuna izdala nove obveznice v vrednosti 44.300 milijard jenov. To pomeni, da bodo novi dolgovi že drugi leto zapored večji od davčnih prihodkov. Ti naj bi se zvišali na skoraj 41.000 milijard jenov. Japonski javni dolg pa je že zdaj ocenjen na okrog 200 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Novi proračun je nekoliko večji od prvotno zastavljenega proračuna za poslovno leto 2010. Ta je namreč znašal 92.300 milijard jenov.

Vlada namerava z njim zagotoviti sredstva za nekatere proračun zadevajoče obljube, kot so podpore za družine z mladimi otroki, programi za povečanje rasti in zaposlenosti itn.

Rast japonskega gospodarstva naj bi se v prihodnjem letu upočasnila na 1,5 odstotka, potem ko naj bi v letu 2010 dosegla 3,1 odstotka.

Gospodarstvo tolčejo kronična deflacija, močan jen, ki škodi izvozu, šibko domače povpraševanje in krhko potrošniško zaupanje.

Dolgoročno pa Japonski grozi demografska časovna bomba zaradi starajočega se in zmanjšujočega se prebivalstva, zaradi česar bo vse manj zaposlenih delalo za pokojnine vse več upokojencev, hkrati pa se bo krčil domači potrošniški trg.

V vladi ob tem poudarjajo, da so pri snovanju predloga proračuna uspeli ohraniti ravnovesje med spodbujanjem gospodarske rasti in potrebnim izboljšanjem javnofinančne slike. Kritiki so drugačnega mnenja.

Izpostavljajo "abnormalnost" novega zadolževanja in opominjajo, da je premier obljubljal krčenje potrošnje in zmanjšanje zadolženosti.

Kitajske investicije v tujino naj bi letos dosegle 50 milijard dolarjev

Kitajske investicije v tujino naj bi letos po pričakovanjih dosegle 50 milijard dolarjev. Država na tujem investira predvsem v energijo, rudarstvo in kmetijske projekte, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na letni ravni pa naj bi se prihodnje leto investicije v tujino še zvišale, in sicer za 10 odstotkov.

Kitajska naj bi iz naslova tujih investicij letos prejela 100 milijard dolarjev, kar je 11 odstotkov več kot lani. Obenem želi kitajska vlada zmanjšati močno odvisnost od domačih investicij ter vzpodbuditi gospodarstvo, ki je sedaj drugo največje na svetu.

Nefinančne neposredne investicije v tujino naj bi tako letos dosegle 50 milijard dolarjev, medtem ko so lani znašale 43,3 milijarde dolarjev. Kitajska je bila lani po neposrednih investicijah v tujino na petem mestu.

Kitajska bo še okrepila gospodarske vezi z Afriko

Kitajska bo okrepila svoje že zdaj močne gospodarske vezi z Afriko. Gospodarsko sodelovanje Kitajske in črne celine je sicer v letošnjem letu znašalo 100 milijard dolarjev (76,2 milijarde evrov), je sporočila kitajska vlada.

Ameriška tiskovna agencija AP je poročala, da je naraščajoče kitajsko povpraševanje po nafti, plinu, železovi rudi in drugih surovinah, ki je posledica hitro rastočega kitajskega gospodarstva, v zadnjih letih močno spodbudilo trgovino med Kitajsko in afriškimi državami, prav tako pa so porasle tudi kitajske investicije v Afriki.

Kitajska svoja podjetja spodbuja k nadaljnjemu investiranju v Afriko, tako da kitajske naložbe na tej celini ne bi bile vezane samo na nafto, plin in rudnike, temveč tudi na tovarne, nepremičnine, infrastrukturo in druge sektorje.

Po podatkih kitajske vlade je sicer obseg kitajsko-afriške trgovine v prvih 11 mesecih letos dosegel 114,81 milijarde dolarjev (87,48 milijarde evrov), kar je 43,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Ko bo svetovno gospodarstvo okrevalo, bo gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med Kitajsko in Afriko še napredovalo in bo doseglo še višjo raven, je zapisano v kitajskem poročilu, ki nosi naslov Kitajsko-afriško gospodarsko in trgovinsko sodelovanje.

AP je ob tem izpostavila, da je naval kitajskih investitorjev na Afriko že povzročil napetosti in sprožil val kritik na račun Kitajske. Afriške države namreč skrbi, da kitajski posli na črni celini niso pošteni, opozarjajo pa tudi, da lokalno prebivalstvo od kitajskih investicij nima veliko koristi.

Toyota že tretji mesec zapored s padcem proizvodnje

Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota Motor je novembra letos že tretji mesec zapored zabeležil zmanjšanje svoje proizvodnje vozil na globalni ravni. Njegova glavna japonska tekmeca Nissan in Honda sta medtem proizvodnjo povečala, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Kot so sporočili iz Toyote, največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, se je njihova proizvodnja novembra na letni ravni zmanjšala za 8,7 odstotka na 656.924 vozil.

Proizvodnjo zunaj Japonske so sicer uspeli povečati za 0,3 odstotka, predvsem na račun višje proizvodnje v preostalih delih Azije in v Južni Afriki.

Toyotin izvoz se je medtem zmanjšal za 9,4 odstotka, prodaja na domačem trgu pa za 35 odstotkov. K temu so tako kot marsikje drugod prispevale ukinitve podpor za nakup novih, okolju prijaznejših vozil.

Te podpore so vlade po vsem svetu uvajale za spodbuditev rasti avtomobilske industrije tekom finančne in gospodarske krize, a se zdaj iztekajo.

Toyotin ugled je sicer letos utrpel hud udarec zaradi obsežnih vpoklicev vozil zaradi ugotovljenih težav s stopalkami za plin in zavorami.

Pri tem velja omeniti, da je v četrtek prišlo na dan, da se je Toyota izvensodno dogovorila za plačilo 10 milijonov dolarjev odškodnine ameriški družini, ki je v lanski prometni nesreči z izposojenim Toyotinim lexusom utrpela smrt štirih članov.

Preiskava je pokazala, da je do nesreče prišlo zaradi zataknjene stopalke, zaradi katerih je sledil tudi obsežni, večmilijonski Toyotin vpoklic vozil po vsem svetu, v okviru katerega je Toyota brezplačno odpravila napako. Zoper Toyoto so zaradi teh težav vložili vrsto tožb.

Prav tako japonski proizvajalec Honda Motor je novembra zabeležil 5,4-odstotno letno povečanje proizvodnje na 317.473 vozil. Rast proizvodnje tako beleži že 12. mesec zapored.

Nissan Motor je proizvodnjo novembra na letni ravni povečal za 19 odstotkov na 372.106 vozil, Mazda Motor za 22,6 odstotka na 120.991 vozil, Mitsubishi Motors pa za 11,2 odstotka na 103.848 vozil.

Toshiba naj bi proizvodnjo sistemskih čipov zaupala Samsungu

Japonski proizvajalec elektronike Toshiba namerava proizvodnjo sistemskih čipov kot zunanjemu izvajalcu zaupati južnokorejskemu koncernu Samsung Electronics, sam pa se osredotočiti na proizvodnjo pomnilniških čipov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pisal japonski poslovni časnik Nikkei.

Tretji največji proizvajalec polprevodnikov na svetu naj bi proizvodnjo vseh novo naročenih sistemskih čipov, ki se uporabljajo v mobilnih telefonih ter televizorjih in avtomobilih, prepustil drugemu največjemu proizvajalcu čipov z začetkom novega poslovnega leta.

Toshiba naj bi nadaljevala s proizvodnjo tistih sistemskih čipov, ki jih zdaj dobavlja obstoječim strankam, še navaja časnik.

Po poročanju časnika pa naj bi Toshiba na ta način prihranila nekaj sredstev z naslova zmanjšanja potrebnih investicij v obrate ter jih vložila v svojo bolj pomembno dejavnost, proizvodnjo pomnilniških čipov.

Predstavniki Toshibe so pojasnili, da gre za širši načrt oddaje določenih delov proizvodnje zunanjim izvajalcem, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Po navedbah nekaterih analitikov Toshiba na področju sistemskih čipov posluje z izgubo, večino dobička iz poslovanja na področju čipov pa ustvari na področju pomnilniških čipov NAND flash.

Toshiba proizvaja sistemske čipe v dveh tovarnah na Japonskem, po oddaji del Samsungu naj bi eno odprodala nazaj Sonyju, drugo pa preusmerila v proizvodnjo slikovnih senzorjev, po katerih se povečuje globalno povpraševanje.

Tovarno, ki jo bo prodala nazaj Sonyju, je Toshiba kupila pred nekaj leti za 1,1 milijarde dolarjev, v njej pa proizvajajo med drugim procesorje za Sonyjeve igralne konzole playstation 3. Transakcijo bosta podjetji, kot sta sporočili, opravili po marcu prihodnje leto, ko se začne novo poslovno leto.

Kitajski letalski prevoznik bo naročil 15 boeingov

Kitajska letalska družba Shandong Airlines namerava naročiti 15 Boeingovih potniških letal 737-800 v skupni vrednosti do 1,2 milijarde dolarjev. S tem želijo zadostiti hitro rastočemu povpraševanju po letalskem prometu v vse bolj razviti Kitajski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kataloške cene letal boeing 737-800 se gibajo od 75 do 80 milijonov dolarjev, vendar pa ameriški letalski proizvajalec ponuja tudi javnosti neznane popuste. Letala naj bi dostavili v letih 2014 in 2015.

Boeing je novembra napovedal, da se bo kitajska civilna letalska flota v naslednjih 20 letih več kot potrojila, s 1570 letal v lanskem letu na 5180 letal v letu 2029.

Kitajski letalski prevozniki bodo tako v naslednjih dveh desetletjih potrebovali 4330 novih letal v skupni vrednosti 480 milijard dolarjev. Po celotnem svetu naj bi v tem obdobju potrebovali 30.900 letal.

V evropskem letalskem proizvajalcu Airbus so tako pred časom dejali, da bo Kitajska v naslednjih 20 letih največji letalski trg na svetu, kar je doslej veljalo za ZDA.

Letalski promet na Kitajskem, ki ima 1,3 milijarde prebivalcev, naj bi se do leta 2020 povečal na 700 milijonov potnikov letno, leta 2030 pa naj bi jih bilo že dvakrat toliko. Letos bodo po napovedih našteli 260 milijonov letalskih potnikov, kar je za 13 odstotkov več kot v letu 2009.

Vodilne bonitetne agencije dobile kitajsko tekmico

Na domačih tleh razvita kitajska bonitetna agencija Dagong Global Credit Rating se je v letošnjem letu postavila na svetovni zemljevid s kritiziranjem vodilnih svetovnih bonitetnih agencij, vendar pa analitiki menijo, da bo imela težko delo pri pridobivanju zaupanja tujih vlagateljev.

Od julija naprej je Dagong dal ZDA in 17 drugim državam nižje ocene, kot so jim jih podelile vodilne svetovne bonitetne agencije Moody's, Fitch in Standard & Poor's. Poleg tega jim je očital, da so povzročile finančno krizo, ker niso uspele primerno razkriti tveganj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik Dagonga Guan Jianzhong, sicer plačani svetovalec kitajske vlade, ob tem poudarja, da je njegova agencija v zasebni lasti in popolnoma neodvisna, ter vztraja pri svojih ostrih oznakah glede tekmic, katerih bonitetne ocene vplivajo na obrestne mere, pod katerimi si države in podjetja lahko izposojajo sredstva.

Guan je v pogovoru za AFP povedal, da njihovi veliki trije tekmeci z Zahoda zanemarjajo osnovna temelja - to je vedeti, ali ima obravnavana država denar in ali lahko ta denar ustvarja vrednost. Njegova agencija, ki zaposluje 500 ljudi, medtem izvaja analize samo na podlagi kreditne sposobnosti.

Vzpon leta 1994 ustanovljenega Dagonga je dodaten znak naraščajoče samozavesti Kitajske, ki je letos prehitela Japonsko in postala drugo največje gospodarstvo na svetu. Zdaj zaostaja le še za ZDA, katere državni dolg je po oceni Dagonga bolj tvegan kot kitajski, še poroča agencija AFP.

Dagong se želi uveljaviti na mednarodni sceni. Doslej je ponudila bonitetne ocene za več kot 50 držav, do leta 2012 naj bi na svojem seznamu imela že 150 držav. Septembra je ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC) očitala diskriminacijo in zagrozila s pravnimi sredstvi, potem ko so zavrnili njeno vlogo za vstop na ameriški trg.

Po mnenju nekaterih analitikov so Dagongove kritike v marsičem upravičene, vendar pa se bo moral za pridobitev zaupanja vlagateljev še izkazati.

Rast filipinskega BDP bo letos okoli sedemodstotna

Filipinska vlada je napovedala, da bo gospodarska rast njihove države letos večja, kot so sprva pričakovali. Rast filipinskega bruto domačega proizvoda (BDP) namreč ne bo le pet- do šestodstotna, kot so kazale prve ocene, temveč se bo dvignila na okoli sedem odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Obenem je filipinski državni sekretar Cayetano Paderanga, zadolžen za družbeno-ekonomsko načrtovanje, pojasnil, da se je filipinski BDP med januarjem in septembrom povzpel že na 7,5 odstotka.

Gospodarstvo je rast po njegovih besedah zabeležilo predvsem na račun dobro stoječega filipinskega proizvodnega in storitvenega sektorja, ki sta ublažila negativne učinke slabih rezultatov na področju kmetijstva. Letošnje leto namreč za filipinsko kmetijstvo ni bilo uspešno, saj se je soočalo s hudo sušo.

Paderanga je ob tem opozoril, da bo rast gospodarstva prihodnje leto bolj skromna. Kot je spomnil, bo svetovno gospodarstvo okrevalo počasi, prav tako pa na Filipinih leta 2011 ne bo volitev, kar pomeni, da ne bo večje potrošnje.

Paragvaj letos z rekordno 14,5-odstotno gospodarsko rastjo

Paragvaj je v letu 2010 dosegel rekordno 14,5-odstotno gospodarsko rast, predvsem na račun rekordnega izvoza žitaric in govedine, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v četrtek povedal predsednik te južnoameriške države Fernando Lugo.

Paragvaj je s takšno gospodarsko rastjo šampion tako na ameriški kot svetovni ravni, je povedal leta 2008 izvoljeni Lugo, sicer nekdanji škof, ki je nad tem podatkom ponosen.

Tolikšno gospodarsko rast so uspeli ustvariti na račun rekordnega izvoza žitaric, predvsem soje, in govedine. Oba omenjena sektorja sta bila letos v Paragvaju deležna tudi ugodnih vremenskih razmer.

Paragvaj je četrti največji izvoznik soje na svetu. Površine za proizvodnjo soje so od leta 1996 do letos skoraj potrojili na 2,7 milijona hektarov.

Južnoafriška republika povabljena v skupino držav BRIC

Južnoafriška republika je prejela uradno vabilo, da se pridruži Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski v skupini velikih vzhajajočih gospodarstev BRIC, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v petek povedala južnoafriška zunanja ministrica Maite Nkoana-Mashabane.

Povabilo k polnopravnemu članstvu jim je posredovala Kitajska, ki trenutno predseduje omenjeni skupini držav, in sicer na podlagi dogovora med članicami skupine. Če oziroma ko se bo skupini pridružila tudi afriška članica, se bo ta preimenovala v BRICS.

Tretji vrh voditeljev držav članic BRIC bo na Kitajskem v prvem četrtletju prihodnjega leta, na katerega je zdaj povabljena tudi Južnoafriška republika. Prvi vrh je bil preteklo leto v Rusiji.

Države BRIC niso uradno povezane, vendar pa pripravljajo svoje vrhe in si prizadevajo za spodbuditev medsebojnega finančnega sodelovanja in investicijskih priložnosti. Južna Afrika naj bi močno lobirala za sprejem v ta klub.

Savdski vladarji načrtujejo v letu 2011 številne investicije

Islamska kraljevina Savdska Arabija na veliko razmetava z denarjem. Vlada je ta teden sprejela rekorden proračun v višini 580 milijard rialov (117 milijard evrov), od katerega se bo zelo velik del namenil za infrastrukturne projekte.

V letu 2010 je Savdska Arabija, ki pretežni del deviznih prihodkov ustvari s prodajo nafte, sicer imela celo za 626,5 milijarde rialov izdatkov. Vendar pa je sprejeti proračun za letos predvideval le izdatke v višini 540 milijard rialov.

Višji izdatki od načrtovanih sicer v kraljevini niso neobičajni, po mnenju poznavalcev jih ne izključujejo niti za prihodnje leto.

Presežena proračunska poraba pa za Savdsko Arabijo ne predstavlja nobenega problema. Ker so bili tudi prilivi ugodni, bo država z največjimi zalogami nafte na svetu končala leto 2010 s proračunskim presežkom v višini 108,5 milijarde rialov (22 milijard evrov).

Vse pomembnejše odločitve v zvezi s proračunom sprejema v Savdski Arabiji kralj Abdulah s svojo družino. Trenutno je v ZDA, kjer okreva po operaciji.

Slovenija

Z novim letom višji davek za nakup novih stanovanj

S 1. januarjem 2011 začne veljati novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV), po kateri se bo stopnja DDV za nakup novih stanovanj zvišala na 20 odstotkov. Izteče se namreč prehodno obdobje, v katerem si je Slovenija izpogajala nižjo obdavčitev za stanovanja. Višji DDV pa bo veljal le za stanovanja, ki niso del socialne politike.

DZ je novelo zakona o DDV sprejel oktobra, ko je v slovenski pravni red vnesel še nekatere druge evropske direktive s področja DDV.

Za prehodno obdobje, v katerem velja nižja stopnja obdavčitve stanovanjskih objektov za trg, se je Slovenija dogovorila ob vstopu v EU. Vse od tedaj so bile tako navedene novogradnje obdavčene z 8,5-odstotno stopnjo DDV. Z letom 2010 se - kot rečeno - prehodno obdobje ukinja in za stanovanjske objekte, ki niso del socialne politike, se bo uvedla splošna, 20-odstotna stopnja DDV.

V sklop socialne politike sodijo vsa stanovanja z uporabno površino do 120 kvadratnih metrov ter vse enostanovanjske hiše z uporabno površino do 250 kvadratnih metrov. Takšnih je po izračunih vlade malo. Kot je ob obravnavi zakona v DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, se bo nižja stopnja DDV tudi po novem letu ohranila za približno 95 odstotkov vseh stanovanjskih objektov v Sloveniji.

Oktobra v Sloveniji pet odstotkov več turistov

Oktobra je slovenske turistične kraje in znamenitosti po končnih podatkih državnega statističnega urada obiskalo 234.500 gostov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupaj so ustvarili 620.115 prenočitev oz. pet odstotkov več kot oktobra lani. Statistični urad je tako nekoliko popravil prve podatke, objavljene konec novembra.

Oktobra je zlasti poraslo število prihodov tujih turistov, ki jih je bilo 148.195. Glede na enako obdobje lani jih je bilo več za 11 odstotkov.

Turisti so sicer v desetem mesecu v naši državi ustvarili 620.115 prenočitev. To je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bilo prenočitev domačih turistov 264.759 oz. tri odstotke manj, prenočitev tujih turistov pa 355.356 oz. sedem odstotkov več.

V prvih desetih mesecih skupaj je slovenske turistične kraje in znamenitosti skupaj obiskalo 2,63 milijona turistov, kar na letni ravni predstavlja enoodstotno rast.

Turisti so v Sloveniji v desetih mesecih ustvarili 7,89 milijona prenočitev. Število prenočitev je bilo v desetih mesecih za odstotek manjše kot v enakem obdobju lani, pri čemer se je število prenočitev domačih turistov, ki so ustvarili 3,39 milijona nočitev, zmanjšalo za pet odstotkov, število prenočitev tujih turistov, ki so ustvarili 4,49 milijona nočitev, pa se je povečalo za odstotek.

Statistični urad je tako nekoliko popravil prve podatke, objavljene konec novembra. Takrat so statistiki ocenili, da je slovenske turistične kraje in znamenitosti oktobra obiskalo šest odstotkov več gostov kot v istem mesecu lani in da so turisti skupaj ustvarili tri odstotke več nočitev.

Lani za skoraj petino manj naložb v osnovna sredstva

Podjetja, družbe in organizacije v Sloveniji z najmanj 20 zaposlenimi so v letu 2009 ustvarile za 5,4 milijarde evrov bruto naložb v nova in rabljena osnovna sredstva, kar je za več kot 19 odstotkov manj kot v letu 2008. Upad naložb je bil največji v predelovalnih dejavnostih, in sicer več kot 29-odstoten.

Tudi nominalna vrednost v letu 2009 ustvarjenih bruto naložb je bila glede na leto 2008 za več kot 19 odstotkov nižja, kar pomeni realno znižanje, saj je bila povprečna letna stopnja inflacije v lanskem letu 0,9-odstotna, je minuli teden objavil državni statistični urad.

V celotni strukturi naložb v nova in rabljena osnovna sredstva v lanskem letu so največji delež obsegale naložbe v gradbena dela, in sicer več kot 53 odstotkov. Skoraj 42 odstotkov investicijskih sredstev je bilo vloženih v stroje, opremo in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva. Za neopredmetena sredstva pa je bilo namenjenih pet odstotkov naložb.

Največji delež naložb v osnovna sredstva je ustvarila industrija, in sicer 29-odstotni. Sledile so dejavnosti javne uprave in obrambe z 21 odstotki, prometa in skladiščenja s 14 odstotki, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil z osem odstotki ter finančne in zavarovalniške dejavnosti s pet odstotki vseh naložb.

NLB: Dokapitalizacija najpozneje do konca marca

Nadzorni svet NLB je na petkovi seji ugotovil, da največji lastniki, ki preko delničarskega sporazuma obvladujejo banko, podpirajo ključne ukrepe iz strategije skupine NLB. S tem so izpolnjeni vsebinski pogoji za začetek formalnih postopkov dokapitalizacije, ki bo izpeljana najkasneje do konca marca 2011.

Ob tem so nadzorniki ugotovili, da se program aktivnosti za uresničevanje strateških ciljev skupine NLB izvaja po načrtu, so po seji sporočili iz banke. Kot je znano, prenovljena strategija - to je v četrtek podprla tudi vlada - predvideva dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov. O sami emisiji bo nadzorni svet odločal najkasneje februarja.

V banki pa poleg dokapitalizacije načrtujejo še dodatne ukrepe za sprostitev kapitala, s katerimi bodo poslovanje prilagodili kapitalskim zmožnostim. Ti ukrepi poleg umika z nekaterih nestrateških trgov (Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Slovaška) in dejavnosti (lizing nepremičnin in faktoring), vključujejo tudi dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb, med njimi odprodajo Banke Celje ter postopen umik z italijanskega in srbskega trga.

Dopolnjena strategija predvideva tudi odprodajo kapitalskih deležev, ki ne sodijo v osnovno dejavnost banke, znižanje stroškov poslovanja in optimizacijo poslovnih procesov s ciljem doseganja kazalnika stroškovne učinkovitosti na raven 55 odstotkov v letu 2013. Banka bo prilagodila rizično aktivo oz. zmanjšala koncentracijo kreditnega tveganja po panogah, tako da bo izpostavljenost do posameznih skupin komitentov v letu 2013 največ v razponu med pet in 15 odstotkov kapitala banke.

Nadzorni svet NLB je sicer osrednjo pozornost seje, ki jo je začel v sredo in v petek dokončal, namenil obravnavi in potrditvi plana NLB in cele skupine za obdobje 2011-2013. Za prihodnje leto je načrtovano izboljšanje rezultatov poslovanja, tako da bi banka in njena skupina konec leta poslovali pozitivno.

Za poslovanje banke in skupine bosta v letu 2011 ključna dva dejavnika, in sicer trendi v zunanjem okolju ter prestrukturiranje skupine, navajajo v banki.

Na rezultate bo tudi v letu 2011 v prvi vrsti vplival še vedno visok obseg predvidenih novih oslabitev, počasnejše okrevanje gospodarstva pa se bo predvidoma odražalo tudi v nizkih stopnjah rasti prihodkov. Banka in skupina bosta tudi v letu 2011 nadaljevali z izvajanjem vrste ukrepov na področju racionalizacije stroškov.

Za leti 2012 in 2013 v NLB ocenjujejo, da bo to obdobje postopne normalizacije razmer po izhodu iz krize, vendar pa bodo pogoji poslovanja še vedno slabši kot v obdobju pred krizo.

Uprava NLB je nadzorni svet v petek seznanila, da za leto 2010 za člane uprave ne bo predlagala izplačila nagrad. Poleg tega zaposlenim na kolektivni pogodbi ne bo izplačala dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja banke, to je t.i. 13. plače.

Nadzorniki so se seznanili tudi s 50 najvišjimi prejemki v skupini NLB. Kot so ugotovili, se je število individualnih pogodb od začetka mandata nove uprave NLB pod vodstvom Boža Jašoviča znižalo s 111 na 94, trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnje.

Capital Intelligence ohranil bonitetno oceno Abanke

Mednarodna bonitetna agencija Capital Intelligence je potrdila obstoječe bonitetne ocene kreditnega tveganja za Abanko. Banka je tako ohranila dolgoročno kreditno oceno BBB in kratkoročno oceno kreditnega tveganja A2, je v petek na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila Abanka.

Bonitetna hiša je ohranila tudi oceno finančne moči banke pri BBB in stabilne obete o gibanju bonitetne ocene. Ocena agencije temelji na primerni kakovosti aktive banke, primernem obsegu kapitala banke in likvidnostnih rezerv, dodajajo v Abanki.

Agencija je Abanki spremenila oceno podpore (Support Rating) iz 3 v 4, in sicer kot posledico nedavne objave o pričetku prodaje banke s strani skupine delničarjev banke.

Sodišče vnovič o skupščini DBS iz avgusta 2006

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbi nižjih sodišč glede razveljavitve dveh sklepov skupščine Deželne banke Slovenije (DBS) iz avgusta 2006 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Da je DBS prejela odpravek odločbe, je uprava banke sporočila v petek prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti vseh sklepov skupščine DBS iz 25. avgusta 2006, so zapisali v banki.

Delničarji DBS, ki jo je takrat vodil Draško Veselinović, so na takratni skupščini med drugim odločali o dokapitalizaciji. Pri tem so največji lastnici DBS Kapitalski zadrugi zaradi domnevne kršitve prevzemne zakonodaje odvzeli glasovalne pravice, s čimer se je KD Holdingu kot približno 32-odstotnemu lastniku omogočilo potrditi dokapitalizacijo, ki je druga stran ni želela. Hkrati je novi nadzornik postal tedanji predsednik uprave družbe Adriatic Slovenica Aljoša Tomaž, namesto da bi se na tem mestu le zamenjala predstavnika zadruge.

Zavarovalnica Triglav svetuje elektronsko prijavo škode

Zavarovalnica Triglav zavarovancem svetuje, naj morebitno škodo, ki jo že povzročajo naraščajoče reke in povišano plimovanje morja, prijavijo po elektronski poti. Vode in morje že ogrožajo premoženje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije ter na Obali.

V Zavarovalnici Triglav v prihodnjih dneh pričakujejo večje število škodnih dogodkov. Zavarovancem, ki bodo utrpeli škodo, sporočajo, naj z odpravo poškodb na objektih, opremi in ostalih zavarovanih stvareh začnejo takoj, ko bo to mogoče, so zapisali v sporočilu za javnost.

Obseg škode naj fotografirajo in poškodovane stvari shranijo do prihoda cenilca oz. predstavnika zavarovalnice. Strokovne službe in cenilne ekipe bodo z ogledi nastale škode začele takoj, ko se bodo narasle vode umaknile iz poškodovanih objektov.

Na zavarovalnici svetujejo, naj zavarovanci s prijavo škode ne hitijo, prav tako pa naj se raje odločijo za elektronsko prijavo, s čimer bodo prihranili čas in se izognili čakanju v vrsti na prijavnih okencih. Za prijavo škode je na voljo 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555, prijava pa je možna tudi prek spletne strani www.triglav.si.

Če potrebujejo pomoč, naj se obrnejo na svojega zavarovalnega zastopnika ali oglasijo v najbližjem predstavništvu oziroma zastopniški pisarni ali na sedežu območne enote Zavarovalnice Triglav, so še dodali.

Krka kupila še za 300.000 evrov lastnih delnic

Novomeška Krka je med 18. in 23. decembrom prek Ljubljanske borze odkupila 4765 lastnih delnic v skupni vrednosti 300.938 evrova. S tem je delež odkupljenih lastnih delnic povečala na 4,692 odstotka vseh, so v petek prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Krke.

Posrednika pri nakupu omenjenih 4765 delnic sta bili borznoposredniški družbi Certius in Ilirika, dodajajo v družbi.

Pred zadnjimi nakupi je imela Krka v lasti 1.657.516 lastnih delnic, kar je bilo 4,679 odstotka vseh izdanih delnic. Družba je skladno s pooblastilom lanske skupščine delničarjev začela s pridobivanjem lastnih delnic do 10-odstotne ravni 26. novembra.

Nadzorniki potrdili elaborat o združitvi Mobitela in Telekoma Slovenije

Nadzorni svet družbe Telekom Slovenije je na četrtkovi seji potrdil elaborat o organizacijski prenovi skupine Telekom Slovenije, ki predvideva združitev dveh največjih družb skupine - Telekoma Slovenije in Mobitela. Nekatere podrobnosti sicer potrebujejo še dodatno angažiranje delovnih skupin, zato je upravo prosil za dopolnitve.

Ob tem so se nadzorniki strinjali, da Telekom Slovenije v okviru projekta prenove odkupi Mobitelov delež v družbi Planet 9 in tako postane 100-odstotni lastnik družbe, je v petek objavil Telekom Slovenije.

Planet 9 naj bi nato združili z Najdijem. Glede na dosedanje razgovore bi to lahko opravili že s 1. aprilom prihodnje leto, je pred kratkim v pogovoru za Krizno ogledalo STA povedal predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević.

Elaborat sicer predvideva ustanovitev nove družbe, v kateri bosta združena Telekom Slovenije in Mobitel in ki naj bi začela delovati z julijem 2011. Po načrtu bodo k tej družbi v letu 2011 priključili še posamezne dele poslovnih procesov iz Planeta 9 in Avtente.si ter z letom 2012 tudi iz GVO.

Okrog imena nove družbe še niso sprejeli dokončne odločitve, tako da so odprte še vse možnosti - od povsem novega imena do združitve dosedanjih imen ali ohranitve katerega od starih imen.

S prestrukturiranjem naj bi prvi fazi, v letu 2011, poleg prihrankov, ki še ne bodo tako izraziti, nastali tudi določeni novi stroški. V obdobju od leta 2012 do 2015 pa pričakujejo kar precejšnje prihranke, je dejal Kranjčević, ki ni želel biti bolj konkreten.

Časnik Finance sicer v petkovi izdaji piše, da neuradni viri ocenjujejo, da bodo le stroški združevanja - skupaj s prenovo podobe - znašali okoli pet milijonov evrov.

Verjetno bo prišlo tudi do zmanjšanja števila zaposlenih, po pisanju Financ pa je vroča debata posebej okrog tega, kdo bo na vodilnih položajih v združenem podjetju.

Za zdaj se kot glavni kandidati neuradno omenjajo Danilo Tomšič iz Mobitela, Tomo Štuflek, ki konec meseca prihaja na Telekom, Domen Rakovec, Samo Ošina in Simon Furlan, ki so na Telekomu že zaposleni.

Na Mobitelu sicer 1. januarja začne veljati nova kolektivna pogodba, v kateri naj bi si zaposleni v Mobitelu po neuradnih informacijah za prihodnji dve leti zagotovili najmanj tolikšne plače, kot jih imajo zdaj.

Strategija skupine Telekom Slovenije je medtem v zaključni fazi in jo bodo nadzorniki predvidoma potrjevali na januarski seji. Znane pa so že ključne usmeritve in predlogi bodoče strateške naravnanosti skupine, ki jih nadzorni svet podpira.

Celoten projekt priprave strategije tudi sicer poteka po fazah, nadzorni svet pa razvoj projekta obravnava tekoče na rednih sejah in tudi v okviru delovanja svojih posebnih komisij.

Nadzorni svet je tudi obravnaval in potrdil poslovni načrt skupine za leto 2011 in sprejel finančni koledar.

"Nadzorni svet se zaveda zahtevnosti časa in procesov, skozi katere gre skupina Telekom Slovenije. Kljub težkim okoliščinam pa plan dela in načrti, ki smo jih potrdili tej upravi, tečejo v skladu s terminskimi okviri," je zapisal predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc.

Dodaja, da bodo podjetja skupine lahko v novo leto vstopila z usklajenimi in vsebinsko dogovorjenimi programi. "Leto 2011 bo leto njihove izvedbe in realizacije, pri čemer bo nadzorni svet, kot sedaj, vse ključne aktivnosti tekoče spremljal, svetoval in podpiral," pravi Berginc.

T-2 kljub boljšemu poslovanju še vedno ustvarja izgubo

Poslovanje družbe T-2 se v primerjavi s podatki predhodnih obdobij izboljšuje, saj je podjetje v prvih treh četrtletjih letošnjega leta povečalo prihodke. Ob ukrepih obvladovanja stroškov so ustvarili 3,3 milijona evrov dobička iz poslovanja, a glede na visoke stroške amortizacije in financiranja še vedno ustvarjajo negativen čisti poslovni izid.

Sicer pa bo prvi delovni dan v novem letu ključen za omenjeno telekomunikacijsko družbo s sedežem v Mariboru, saj je tamkajšnje okrožno sodišče odločanje o predlogu Telekoma Slovenije za začetek stečajnega postopka v T-2 pred časom preložilo na 3. januar. V tem času je sodišče imenovalo začasno upraviteljico Mileno Sisinger, ki v zaščito upnikov nadzoruje poslovanje podjetja, so za STA potrdili v T-2.

Kot so še pojasnili, so prepričani, da razlogov za stečaj družbe ni. V skladu s postopkom pa bo poslovodstvo družbe do roka, ki ga je za odločanje določilo sodišče, pripravilo in izpeljalo potrebne postopke za odpravo razlogov za insolventnost družbe.

Med možnostmi, ki jih je nedavno omenjal časnik Finance, naj bi uprava podjetja predlagala 120-milijonsko dokapitalizacijo, ki pa je glede na še slabše stanje njihovega največjega lastnika, družbe Zvon Ena Holding, najverjetneje nerealna. Druga pot je prepričevanje upnikov za odlog poplačila dolgov, a ničesar od tega v T-2 niso potrdili.

"V podjetju bomo rešitev oblikovali v soglasju lastnikov in upnikov podjetja. Možnih rešitev je več, v interesu vseh pa je, da bi bila rešitev učinkovita in bi zagotovila dolgoročno uspešno poslovanje družbe," odgovarjajo v podjetju in poudarjajo, da bi bil stečaj najslabša rešitev tako za podjetje kot tudi za njegove upnike.

Ob tem v T-2 posebej poudarjajo, da razlogov za skrb strank ni. Njihove storitve delujejo in bodo tudi v prihodnje, ob predpostavki, da se bodo načrti izšli, pa jih v letu 2011 zagotovo čaka nadgradnja in razširitev ponudbe, so za STA še pojasnili v omenjeni družbi.

Mali delničarji Pivovarne Laško zaskrbljeni nad potekom finančne sanacije družbe

Izvršni odbor Društva malih delničarjev Pivovarne Laško je na četrtkovi izredni seji izrazil razočaranje in zaskrbljenost nad potekom finančne sanacije družbe. Male delničarje skrbi, da lahko ravnanje največjih lastnikov družbe ogrozi izvajanje poslovne strategije in zmanjša vrednost njihovega premoženja.

Društvo Malih delničarjev Pivovarne Laško je namreč ugotovilo, da največji delničarji, in sicer Nova Ljubljanska banka (NLB), Kapitalska družba (Kad), Hypo Alpe Adria Banka in druge banke, ki so tudi upnice pivovarne, ne sodelujejo aktivno pri prizadevanjih za sanacijo družbe. Prav tako naj ne bi ravnali v interesu vseh lastnikov podjetja, so sporočili iz omenjenega društva.

Po informacijah, ki so jih pridobili člani izvršnega odbora, potekajo dogovori za reprogram nekaterih kratkoročnih posojil v dolgoročna z bankami upnicami zelo počasi.

Mali delničarji so tudi spomnili, da je letošnja skupščina delničarjev z dvotretjinsko večino potrdila novo poslovno strategijo družbe, vendar ta večina ni zadoščala za preoblikovanje družb skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern. Tega sklepa namreč ni podprla največja lastnica pivovarne, NLB.

Izvršni odbor je zato sklenil, da bo takoj po božično-novoletnih praznikih povabil na pogovor predstavnike nadzornega sveta Pivovarne Laško in jih zaprosil za podrobnejše poročilo o poteku finančne sanacije ter izvajanja poslovne strategije družbe. Od nadzornikov mali delničarji pričakujejo tudi pojasnila o ukrepih, ki jih nameravajo v prihodnjih mesecih naložiti upravi družbe za uspešnejše izvajanje finančne sanacije podjetja.

Mali delničarji bodo tudi zahtevali srečanje z upravo Pivovarne Laško, če se bo izkazalo, da so razmere kljub temu ne izboljšujejo, pa bodo zahtevali tudi sklic izredne skupščine družbe.

Višje sodišče v Celju pa je pred dnevi kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in družbe Electa zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, ki je ugotovila ničnost sklepov t.i. stopniščne skupščine Pivovarne Laško. To pomeni, da je sodba okrožnega sodišča zdaj pravnomočna.

Okrožno sodišče v Celju je namreč 6. novembra lani odločilo, da so sklepi, sprejeti na t.i. stopniščni skupščini 29. maja v Laškem, nični. Na takšno odločitev sodišča sta se pritožili VZMD in družba Electa, sodba Višjega sodišča v Celju pa pomeni, da je izpodbijana sodba Okrožnega sodišča v Celju postala pravnomočna in da so sklepi omenjene skupščine nični oz. brez pravnega učinka, navaja vodstvo laške pivovarne.

Na stopnicah so delničarji, ki so zastopali okoli 20 odstotkov kapitala, med njimi je bil tudi Kad, ki je bila takrat 7,2-odstotna lastnica podjetja, sprejeli več sklepov. Med drugim niso podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu, med nadzornike so kot predstavnika kapitala izvolili Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa. Nasprotovali so tudi v sklicu predlaganim spremembam statuta, ki bi družbi omogočile dokapitalizacijo z izdajo novih delnic, in sklepu o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic.

Več malih delničarjev in tudi tedanji največji lastnik Pivovarne Laško Infond Holding, ki ga je prek verige podjetij obvladoval nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, so nato vložili tožbo za ugotovitev ničnosti skupščine.

Rok za prodajo deleža v Večeru do konca februarja

Časopisna družba Delo, ki je odvisna družba Pivovarne Laško, je v petek prejela sklep Urada RS za varstvo konkurence (UVK), s katerim je UVK ugodil prošnji Dela, da se rok za odsvojitev delnic Večera podaljša do konca februarja prihodnje leto, je Pivovarna Laško v petek sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze.

S tem je Delo potrdilo četrtkove informacije o tem, do kdaj je UVK podaljšal rok, ki ga je določil Delu za odprodajo delnic v Večeru in ki se je iztekel v četrtek. Delo ima v lasti 79,24 odstotka odstotkov Večera, za nakup slednjega pa se zanima prekmursko podjetje 3Lan.

S prodajo večinskega deleža Večera podjetju 3Lan se sicer ne strinjajo Večerovi novinarji. Izvršilna odbora aktiva novinarjev Večera in zastopstva uredništva Večera sta v sredo UVK in ministrstvo za kulturo pozvala, naj družbi Delo ne izdata soglasja za prodajo skoraj 80-odstotnega deleža časnika Večer podjetju 3Lan.

Temu nasprotujejo zato, ker lastnik in direktor omenjene družbe Denis Čeh po njihovem mnenju ni pokazal potrebnih poslovnih in profesionalnih kompetenc in resnosti za naložbo, prav tako ni predstavil vizije razvoja družbe in se je izkazal kot popoln nepoznavalec medijskega posla. Sprašujejo se tudi, od kod bo njegovo podjetje s štirimi zaposlenimi vzelo po neuradnih podatkih 9,3 milijona evrov za nakup Večera. Bojijo se tudi, da je Čeh le slamnati mož v poslu.

Marina Portorož bo marca izplačala vmesno dividendo

Marina Portorož bo iz letošnjega bilančnega dobička marca prihodnje leto izplačala vmesno dividendo v višini 1,50 evra bruto na delnico, je v petek sklenila uprava družbe.

Družba bo dividendo izplačala vsem, ki bodo na zadnji dan leta vpisani kot delničarji družbe v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi (KDD), so preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz marine.

Marina Portorož je sicer v prvih devetih mesecih zmanjšala prihodke za sedem odstotkov na 5,7 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa povečala za 166 odstotkov na 3,9 milijona evrov. Porast je posledica povečanja drugih prihodkov iz poslovanja od danega stvarnega vložka za dokapitalizacijo družbe TP Portorož.

Toper se vrača v Celje

Toper, nekdaj sinonim za kakovost na trgu športnih oblačil, se ponovno vrača tja, kjer se je celotna zgodba o uspehu začela in se kasneje po stečaju družbe v začetku 90. let prejšnjega stoletja tudi končala, v Celje. Podjetje Lohnko Inženiring, ki je leta 2008 kupil blagovno znamko Toper, bo namreč februarja 2011 odprlo prodajalno v Celju.

Direktor ljubljanskega podjetja Lohnko Inženiring Dragoljub Janičijevič je v izjavi za medije povedal, da bodo trgovino odprli na zelo frekventni in atraktivni lokaciji, neuradno pa naj bi ta trgovina zaživela v Citycentru Celje. Janičijevič ne izključuje tudi možnosti, da bi v prihodnosti Celje znova pridobilo proizvodno linijo za izdelavo športnih oblačil blagovne znamke Toper. Za zdaj oblačila pod to blagovno znamko izdelujejo v Ljubljani ter v BiH.

Kot napoveduje Janičijevič, je njihov cilj z blagovno znamko Toper, ki je že priljubljena pri kolesarjih, znova osvojiti tržišča nekdanje Jugoslavije. Družba Lohnko Inženiring, ki zaposluje okrog 70 delavcev, je s prodajo blagovne znamke Toper lani ustvarila več kot pol milijona evrov prihodkov, letos pa naj bi imeli okrog 800.000 evrov prihodkov. Ambicioznost Topra, ki je bil ponos slovenskega in jugoslovanskega športa, in je v 80. letih prejšnjega stoletja zaposloval več kot 6500 ljudi, se kaže tudi v tem, da je eden izmed glavnih sponzorjev slovenskih olimpijcev na olimpijskih igrah v Londonu 2012.

Začetek zgodbe o enem najbolj znanih in najuspešnejših slovenskih tekstilnih podjetij v nekdanji Jugoslaviji sicer sega vse do obdobja po drugi svetovni vojni. Ime Toper izhaja iz okrajšave za naziv Tovarna perila, kot je bilo to značilno za poimenovanje podjetij v tistem obdobju. Prva Toprova predilnica je nastala že leta 1945, v njej pa so sprva proizvajali le srajce iz najlona.

Veliki met je Topru uspel leta 1982 na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu, ko sta Bojan Križaj in Boris Strel v slalomu osvojila drugo oziroma tretje mesto ter istega leta na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Obersdorfu, ko so jugoslovanski smučarji skakalci iz tekmovanja izločili Japonce. Takrat je bil Toper že del YU Ski poola in je opremljal jugoslovansko reprezentanco. Bleščeče Toprovo leto pa je bilo 1984, ko je pod njegovim okriljem na olimpijskih igrah v Sarajevu nastopilo kar deset svetovnih reprezentanc, ki so nosile Toprove rokavice.

Vrhunec uspeha pa je za podjetje predstavljala izjemna prodaja zimskih bund v nekdanji Češkoslovaški. Na leto so jih pod imenom Toprovka samo v tej državi prodali kar 60.000. Toper je bil del uspehov in padcev slovenskih športnikov več desetletij, neslaven propad pa se je začel v začetku 90. let po osamosvojitvi Slovenije. Finančne in vodstvene težave so terjale velik davek, leta 1992 pa je sledil stečaj podjetja.