Nadzorniki NKBM za uvrstitev na varšavsko borzo 2011

ZDA

Ameriška gospodarska rast malenkost boljša od prejšnjih ocen

Ameriško gospodarstvo je v letošnjem tretjem četrtletju raslo po stopnji 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotka več, kot je znašala zadnja ocena ministrstva za trgovino pretekli mesec, vendar še vedno premalo, da bi vplivalo na znižanje stopnje brezposelnosti, ki znaša 9,8 odstotka.

Analitiki so pričakovali, da bo popravljena ocena še malce boljša, in sicer 2,8 odstotka, potem ko je rast v drugem četrtletju znašala šibkih 1,7 odstotka. Ocene in pričakovanja za zadnje letošnje četrtletje so nekoliko boljši zaradi podaljšanja davčnih olajšav in 600 milijard dolarjev svežega denarja, ki ga gospodarstvu z odkupom obveznic ministrstva za finance kupuje ameriška centralna banka.

Rast v tretjem četrtletju je bila nekoliko boljša zaradi večje rasti poslovnih inventarjev. Namesto za 111,5 milijarde dolarjev se je njihova vrednost v tretjem četrtletju povečala za 121,4 milijarde dolarjev. Ta dejavnik je g gospodarski rasti prispeval kar 1,61 odstotne točke, brez njega pa bi rast znašala le 0,9 odstotka.

Potrošniška poraba je rasla nekoliko počasneje od prejšnje ocene, in sicer za 2,4 namesto za 2,8 odstotka, kar je sicer še vedno najhitreje od prvega četrtletja 2007. Vladna poraba je namesto po štiriodstotni rasla po 3,9-odstotni stopnji, poslovna poraba pa po stopnji 10 namesto 10,3 odstotka. V drugem četrtletju se je poslovna poraba povečala za 17,2 odstotka.

Malce boljši rezultati so bili tudi pri izvozu, primanjkljaj v zunanji trgovini pa je rasti še vedno odščipnil 1,70 odstotne točke. Dobički podjetij so v tretjem četrtletju porasli le za 0,2 odstotka namesto za cel odstotek, kolikor je znašala prejšnja ocena. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane pa je bila v tretjem četrtletju namesto 0,8- le 0,5-odstotna.

Tožba zoper Ernst&Young zaradi Lehman Brothers

Newyorški pravosodni minister Andrew Cuomo je v torek vložil civilno tožbo proti računovodskemu velikanu Ernst&Young zaradi vpletenosti v zavajanje vlagateljev propadle investicijske banke Lehman Brothers. Deutsche Bank pa je privolila v plačilo 540 milijonov dolarjev kazni za davčne prevare.

Cuomo tako le nekaj dni pred prevzemom položaja guvernerja države New York po novem letu nadaljuje s preganjanjem velikanov Wall Streeta, kar mu je v veliki meri tudi pomagalo zmagati na volitvah.

Gre za prvo tožbo, povezano z zadnjo veliko finančno krizo. Ernst&Young je z banko Lehman Brothers, katere propad je leta 2008 sprožil svetovno finančno krizo, sodeloval pri skrivanju več milijard dolarjev dolga, in sicer tako da je z revizijami potrjeval lažne prodaje vrednostnih papirjev tik pred izdajo četrtletnih poslovnih poročil.

Tem postopkom se je reklo "repo 105". Banka je prodala vrednostne papirje strank le za nekaj dni na tujem, kar je knjižila kot prodajo ne pa posojilo. Iste vrednostne papirje je namreč morala kupiti nazaj, ko je bilo poslovno poročilo objavljeno. Tako je bilo tik pred izdajo poročila naenkrat vse lepo in prav, Ernst&Young pa je to blagoslovil. Lehman Brothers je to počel od leta 2001 do propada, Ernst&Young pa je v tem času za revizorsko delo pokasiral 150 milijonov dolarjev.

Najbolj žalostno pa je, da takšno početje ni bilo v nasprotju z nobenim zakonom. Na to opozarja tudi izjava Ernst&Younga, da ni nobene dejanske ali pravne podlage za tožbo, saj so delali v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Tožba zahteva nedoločeno kazen in vrnitev 150 milijonov dolarjev. Cuomo je sicer pravno na tankem ledu, ker ni jasno, ali mora revizor potrditi tudi, da ni bilo nobenega zavajanja, ali pa le, da je vse potekalo v skladu s pravili. Vendar bo v naslednjem letu že guverner.

Obenem pa se revizorju ne bo izplačalo predolgo vztrajati pri obrambi in analitiki napovedujejo hitro poravnavo. Revizor propadlega energetskega velikana Enron Arthur Andersen se je upiral in bil najprej spoznan za krivega, leta 2005 pa je ameriško vrhovno sodišče obsodbo razveljavilo. Vendar podjetja Arthur Andersen takrat ni bilo več.

Prav tako v torek v New Yorku pa je Deutsche Bank z zveznimi tožilci dosegla poravnavo v kazenski preiskavi sodelovanja pri utaji davkov ameriških bogatašev. Banka je priznala odgovornost za plačilo 554 milijonov dolarjev, ker je od leta 1996 do leta 2002 sodelovala pri davčnih prevarah. Okrog 2100 premožnih Američanov je s pomočjo banke poskrilo skupaj 29,3 milijarde dolarjev.

Pri tem je sodelovalo tudi računovodsko podjetje KPMG, ki je npr. lažne prijave o izgubah strank potrjevalo. Plačati bo moralo skupaj 456 milijonov dolarjev kazni. Deutsche Bank je sporočila, da je zadovoljna, da je tožba mimo in obljubila, da se tega ne gre več.

Ameriška zvezna komisija za komunikacije proti omejevanju spletnega dostopa

Ameriška zvezna komisija za komunikacije (FCC) je v torek tesno s tremi glasovi za in dvema proti potrdila nova pravila obnašanja ponudnikov dostopa do interneta, ki jim je sedaj izrecno prepovedano omejevati ali blokirati konkurenco. Za pravila so glasovali trije demokrati v komisiji, proti pa dva republikanca.

Kongresni republikanci že napovedujejo boj za zakonsko odpravo teh pravil, ki jim pravijo "omrežna nevtralnost", ker so prepričani, da bodo pomenila manj vlaganj v omrežja. Podjetju, kot je npr. Time Warner, ki ponuja internet, telefon in kabelsko televizijo, naj bi se ne izplačalo več posodabljati infrastrukture, ker ne bi imelo dovolj dobička. Nekateri demokrati pa se medtem pritožujejo, da nova pravila ne bodo dovolj zavarovala konkurence pri brezžičnem dostopu do interneta.

Nova pravila so bila izglasovana po letu dni iskanja kompromisa s strani predsednika FCC Juliusa Genachowskega. Za telefonska in kabelska podjetja, ki ponujajo tudi širokopasovni internet, prinašajo prepoved vsakršne diskriminacije ali omejevanja dostopa. Tako denimo Time Warner in Verizon ne smeta motiti uporabnikov spletne telefonije Skype ali pa podjetja za izmenjavo videoposnetkov Netflix.

V Washingtonu se o tovrstnih pravilih prepirajo že več let. Odmeven je bil primer Comcasta leta 2007, ki je menda upočasnil promet za uporabnike strani BigTorrent, na kateri so se delile velike baze podatkov in videoposnetki. Comcast je nato obljubil, da tega več ne bo počel, podobne obljube pa so dala tudi druga velika podjetja, ki ponujajo tudi širokopasovni internet.

Nova pravila sicer lahko ponudniku brezžične telefonije Verizon ali AT&T prepovedo diskriminacijo, proizvajalci telefonov, kot je Apple, pa bodo lahko še naprej izbirali, s kom se bodo povezovali in kaj bo delovalo. Apple menda lahko zavrne Skype, AT&T pa ne sme. Ponudniki brezžičnega interneta bodo tudi imeli bolj proste roke pri omejevanju dostopa do vsebin, ki lahko zamašijo promet.

Čisti dobiček Nikea v četrtletju navzgor za petino

Največji proizvajalec športne opreme na svetu, ameriški Nike, je v drugem četrtletju letos, ki se je sklenilo konec novembra, ustvaril 457 milijonov dolarjev (347,9 milijona evrov) čistega dobička, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast dobička je posledica večjega svetovnega povpraševanja po izdelkih družbe.

Prihodki družbe so med septembrom in novembrom znašali 4,8 milijarde dolarjev (3,6 milijarde evrov), kar je 10 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Kot so ob objavi podatkov o poslovanju pojasnili v družbi, je četrtletni rezultat precej boljši, kot so napovedovali analitiki.

Nike dober rezultat pripisuje večji prodaji svojih produktov in učinkoviti kontroli svojih zalog. Na ta način je namreč kompenziral visoke stroške prevoza svojega blaga.

Kljub temu v ameriški družbi pričakujejo, da bo tretje četrtletje tekočega poslovnega leta glede na trenutno stanje na trgih težko. Izvršni direktor podjetja Mark Parker je napovedal, da bo Nike zato postopoma dvignil cene svojih izdelkov. Pri premagovanju izzivov, ki so pred njimi, jim bo po njegovih besedah pomagala tudi trenutna konkurenčna prednost oz. povečano povpraševanje po njihovih izdelkih.

Naročila Nika za tretje četrtletje so sicer po vsem svetu že porasla za 11 odstotkov.

Evropa

Grški parlament zaključuje razpravo o proračunu za 2011

Grški parlament v sredo zaključuje petdnevno razpravo o varčevalno naravnanem proračunu za prihodnje leto, glasovanje pa naj bi sledilo v noči na četrtek, kmalu po polnoči. Sprejemanje proračuna sicer spremljajo protesti jeznih državljanov in stavka zaposlenih v javnem prometu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vladajoči socialisti premiera Georgeja Papandreuja imajo v 300-članskem parlamentu večino 156 poslancev, zato naj bi bil proračun po pričakovanjih sprejet, čeprav si niti poslanci vladajoče stranke Pasok niso enotni, ali je varčevalna strategija pravilna.

"Imam občutek, da sem nogometaš, ki se ne sme dotakniti žoge," je menil neimenovani poslanec iz vrst socialistov, Papandreu pa je napovedal, da se bo v prihodnjih tednih sestal z vsemi poslanci svoje stranke Pasok in prisluhnil njihovim stališčem. Opozicijske stranke so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa proračunu odrekle podporo.

Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov, Grčija pa naj bi javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Varčevalni ukrepi predvidevajo krčenje izdatkov za zdravstvo, zvišanje davka na dodano vrednost in znižanje plač javnih uslužbencev.

Grški državljani varčevalno naravnanemu proračunu močno nasprotujejo. V Atenah se je več sto ljudi, večinoma javnih uslužbencev, zbralo pred parlamentom in protestiralo proti varčevalnim ukrepom. Vzklikali so "tatovi, tatovi", politikom pa očitali, da so Grčijo pripeljali do bankrota. H kaosu na ulicah je prispevala tudi celodnevna stavka zaposlenih v javnem prometu, že četrta v tem mesecu, zaradi česar so v jutranji konici nastali veliki zastoji.

Premier Papandreu kljub protestom, ki jih je bilo v minulih mesecih veliko, poudarja, da so ukrepi nujni. "Grčija je ena najbogatejših držav na svetu, vendar je bila tudi ena od tistih, ki so bile najslabše vodene. Svetovna finančna kriza je razkrila vse naše šibkosti", je dejal v sredo objavljenem pogovoru za revijo Newsweek. Predsednik vlade je prepričan, da so ljudje v negotovosti. "Drastični ukrepi so še vedno sveži in ljudje čutijo bolečino," je dodal.

Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki se je znašla v hudih dolžniških težavah. Mehanizem pomoči predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih; države v območju evra so pripravljene prispevati do 80 milijard evrov, sredstva pa so močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.

Ta južnoevropska država članica evrskega območja se je v zameno za pomoč zavezala, da bo oklestila javnofinančni primanjkljaj, vendar letos že nekoliko zaostaja za zastavljenimi cilji. Grčija se spopada tudi z velikim dolgom, ki bi se lahko po poročanju nemške tiskovne agencije dpa do leta 2012 povzpel na 156 odstotkov BDP, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti za zgornjo mejo določa 60 odstotkov BDP.

Švedska bo jamčila za 400-milijonsko posojilo Volva pri EIB

Švedska vlada bo zagotovila približno 400 milijonov evrov jamstev za posojilo, ki ga bo švedski avtomobilski proizvajalec Volvo, sicer od letošnjega poletja v lasti kitajske družbe Geely, najel pri Evropski investicijski banki (EIB).

Švedska vlada se pri tem opira na predpis Evropske unije iz decembra 2008, ki je bil med drugim sprejet z namenom podpore evropske avtomobilske industrije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo švedsko ministrstvo za podjetništvo.

Evropska komisija je že prejšnji teden dala zeleno luč za 400-milijonsko jamstvo švedske vlade pri posojilu družbi Volvo. Ta je sprva EIB zaprosila za 600 milijonov evrov posojila, a se je jeseni v okviru nove finančne strategije družbe odločila zaprositi za 200 milijonov evrov nižje posojilo.

Volvo bo posojilo EIB v višini 400 milijonov evrov namenil za projekt proizvodnje okolju prijaznih vozil na Švedskem.

Azija

Japonska pričakuje skromnejšo rast

Japonska gospodarska rast se utegne po ocenah vlade v prihodnjem letu zaradi manjše zasebne potrošnje ter padca izvoza občutno upočasniti. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se utegne v poslovnem letu, ki se začne 1. aprila, povečati le še za 1,5 odstotka, potem ko bo letošnja rast 3,1-odstotna.

Med najpomembnejšimi vzroki za pričakovano nižjo rast je japonska vlada v sredo objavljeni napovedi izpostavila iztek ukrepov države za spodbujanje potrošnje.

Vlada v Tokiu sicer pričakuje, da se cene življenjskih potrebščin prihodnje leto ne bodo znižale. To sicer še ne pomeni konca trdožive deflacije, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Da bo gospodarska rast letos s 3,1 odstotka višja od pričakovane - doslej je vlada napovedovala 2,6-odstotno rast - je predvsem posledica državnih pomoči za spodbujanje proizvodnje in potrošnje. Mednje sodijo denimo subvencije za nakup okolju prijaznejših avtomobilov.

Odpravo teh spodbud bo mogoče opaziti že v prihodnjem fiskalnem letu. Zadnji podatki kažejo na upočasnitev obsega industrijske proizvodnje, predvsem v avtomobilski industriji. Poleg tega japonsko gospodarstvo, ki je močno usmerjeno v izvoz, še naprej trpi zaradi močnega jena.

V novembru se je japonski izvoz okrepil za 9,1 odstotka v primerjavi z novembrom lani in je znašal 5400 milijard jenov (49 milijard evrov). Povpraševanje po japonskem blagu se je povečalo v Aziji in Evropi, zmanjšalo pa v ZDA, so sporočili s finančnega ministrstva v Tokiu. Pred tem se je izvoz kar nekaj mesecev zmanjševal.

Rast izvoza se bo po napovedih vlade prihodnje leto upočasnila z letošnjih 15,8 odstotka na 6,2 odstotka. Trg dela bo še naprej počasi okreval, stopnja brezposelnosti se bo tako s petih odstotkov znižala na 4,7 odstotka. Napovedi vlade še ne upoštevajo pred kratkim sprejetih sprememb davčne zakonodaje, po katerih se bo obdavčitev podjetij znižala za pet odstotnih točk.

Slovenija

Nadzorniki NKBM za uvrstitev na varšavsko borzo v letu 2011

Nadzorni svet NKBM je upravi na sredini seji prižgal zeleno luč za zagotovitev povečanja temeljnega kapitala in uvrstitev delnic na varšavsko borzo v letu 2011. Dodaten kapital bo po mnenju vodstva banke omogočil nadaljevanje kreditiranja gospodarstva, konsolidacijo skupine NKBM in nadaljnje uspešno zasledovanje ambiciozne poslovne strategije.

Kot je po seji povedal prvi nadzornik Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Danilo Toplek, banka potrebuje svež kapital, tako kot vrsta drugih evropskih bank. "To ni spoznanje od včeraj, saj je skupščina banke že julija 2009 sprejela sklep, ki je upravi in nadzornemu svetu dal možnost izdaje navadnih novih delnic, ki predstavljajo do polovice obstoječega osnovnega kapitala," je pojasnil.

Banka bo po njegovih besedah s pridobljenih svežim kapitalom najmanj ohranila svojo bonitetno oceno, s tem pa obdržala sposobnost pridobivanja dolgoročnih virov v obsegu in pod pogoji, ki ji bodo zagotavljali konkurenčen obstoj, nastop na trgu in njeno rast. Vse to so po Toplekovih besedah zagotovo tudi cilji sedanjih lastnikov, ki imajo v postopku dokapitalizacije predkupno pravico.

Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je ob tem še dodal, da banka tudi letos posluje z dobičkom, povečali so tržne deleže tako v skupnih sredstvih kot v segmentu depozitnega in kreditnega poslovanja s klienti, ki niso banke.

"Leto 2011 bo verjetno še težko leto, zagotovo pa bo leto 2012 prvo leto močnejšega okrevanja globalnega gospodarstva, zato želimo biti pravočasno pripravljeni na to, da bomo aktivno participirali in pridobivali na trgu v nasprotju z našimi šibkejšimi konkurenti," je dejal Kovačič in dodal, da bodo zato izvedli javno ponudbo delnic, zaradi povečanja likvidnosti delnice in večjega dostopa mednarodnih vlagateljev pa bodo drugo leto izvedli sekundarno kotacijo na varšavski borzi.

O tem, na kolikšno vsoto denarja računajo ob napovedani dokapitalizaciji, Kovačič ni želel govoriti, saj cena ta trenutek še ni in niti ne sme biti objavljena, je pa potrdil, da bodo izdali do 13 milijonov delnic. Skupna vsota pa bo tako po njegovem odvisna od cene, ki jo bodo določili v trenutku izdaje novih delnic. To naj bi se po njegovih besedah zgodilo predvidoma februarja 2011.

Na vprašanje o tem, zakaj so se za dokapitalizacijo odločili kljub zahtevi agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, da NKBM ustavi vse morebitne aktivnosti v zvezi z dokapitalizacijo, Kovačič odgovarja, da so zgolj sledili sklepu večinskega in vseh ostalih lastnikov na lanski skupščini.

"Izvajamo to, kar je bilo sprejeto. Doslej tega nihče ni preklical in to je edino, kar je za nas zavezujoče," je dejal prvi mož mariborske banke in še enkrat poudaril, da izdaja novega kapitala ne izključuje prednostne pravice obstoječim delničarjem. Toplek je ob tem tudi zatrdil, da so nadzorniki NKBM sklep sprejeli soglasno.

Prvi mož banke tudi ni želel podrobneje govoriti o tem, ali bo sveži kapital morda namenjen tudi odkupu deleža Pozavarovalnice Sava v Zavarovalnici Maribor oz. še kakšni drugi naložbi. Kot je dejal, je primarno dokapitalizacija namenjena osnovnemu poslovanju, vse kapitalske zadeve pa so vselej nov element pogajanj in dodatnega odločanja, zato trenutno ni nobenih zavez za katerokoli investicijo.

Nadzorniki NLB po sredini prekinitvi znova v petek

Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) se je v sredo sestal na seji, ki jo bo nadaljeval v petek, so sporočili iz banke, podrobnosti pa niso navedli. Tako uradno ni znano, kaj je bilo na dnevnem redu seje nadzornikov, neuradno pa naj bi se med drugim seznanili z napredkom pri izvajanju strategije.

Kot je STA izvedela od neuradnih, a dobro obveščenih virov, je nadzorni svet NLB, ki mu predseduje Marko Simoneti, začel z obravnavo načrta poslovanja banke in skupine NLB za obdobje 2011-2013, seznanil pa se je tudi z napredkom pri izvajanju strategije za obdobje do leta 2015.

Kaj je botrovalo odločitvi za prekinitev seje, ni znano, neuradno pa naj bi nadzorniki čakali na kakšno besedo o strategiji banke s strani vlade, ki je pripravila svojo strategijo. Na četrtkovi seji sicer za zdaj obravnava te točke ni predvidena.

Petletno strategijo NLB je nadzorni svet potrdil v oktobru, a je država, ki je največja lastnica banke, zadržke do nje izrazila že na skupščini banke konec novembra. Takrat je agencija za upravljanje kapitalskih naložb države izrazila pričakovanje, da bosta uprava in nadzorni svet NLB odgovorno pristopila k odločitvi za prodajo Banke Celje in za umik z nekaterih trgov, kot je zapisano v strategiji.

Potem ko je strategijo NLB že potrdil nadzorni svet največje slovenske banke, je ministrstvo za finance pripravilo nov dokument, ki se od nje razhaja. Tako ravnanje čudi tudi guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki je strategijo razvoja NLB, ki jo je pripravilo finančno ministrstvo, v pogovoru za časnik Finance konec novembra označil kot zavajajočo in čudaško. Izpostavil je, da centralni banki kot bančnemu nadzorniku in regulatorju ni povsem jasno, kako lahko država kot največji lastnik NLB predloži banki dve povsem različni strategiji o prihodnjem razvoju.

O strategiji naj bi po pisanju sredinih Financ beseda tekla tudi na nedavnem sestanku predsednikov uprave in nadzornega sveta NLB Boža Jašoviča in Marka Simonetija pri premieru Borutu Pahorju, ki naj bi se ga udeležila tudi ministra za finance in za razvoj Franc Križanič in Mitja Gaspari. Jašovič in Simoneti naj bi, kot so za časnik dejali viri, Pahorju zagrozila z odstopom, če država strategije NLB ne bo podprla.

Gaspari je sicer pred mesecem dni na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da strategija NLB za vlado ni sporna. Zastavlja se edino vprašanje konsolidacije Banke Celje v skupino NLB ali pa njene odprodaje drugemu potencialnemu kupcu, je dejal in menil, da bi se v obeh primerih kapitalska ustreznost NLB izboljšala. V ostalih delih vlada po njegovih besedah strategijo podpira, tako glede umika s trgov, kjer ne deluje dobro, racionalizacije števila zaposlenih kot zmanjševanja števila individualnih pogodb.

Moody's ohranil bonitetno oceno skupine Telekom Slovenije

Mednarodna bonitetna agencija Moody's je v novem poročilu za skupino Telekom Slovenije potrdila dosedanjo dolgoročno oceno kreditnega tveganja na ravni Baa1. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja ostaja ocena enaka kot za leto 2009, prav tako pa ostaja negativen prihodnji izgled gibanja bonitetne ocene.

Ocena po mnenju agencije Moody's odraža vodilni položaj skupine Telekom Slovenije kot celovitega telekomunikacijskega operaterja na domačem trgu in krepitev njene vloge na trgih jugovzhodne Evrope, predvsem na Kosovu in v Makedoniji.

Oceno znižuje slabše poslovanje skupine, ki je deloma posledica okrepljenih konkurenčnih in regulatornih pritiskov ter makroekonomskega vpliva okolja. Končna ocena odraža tudi večinsko državno lastništvo v družbi, je Telekom Slovenije sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Hypo banka za Potezo Skupino namesto prisilne poravnave predlaga stečaj

Hypo Alpe-Adria-Bank je kot upnica družbe Poteza Skupina vložila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave družbe. Po preučitvi načrta finančnega prestrukturiranja je namreč ugotovila, da je verjetnost uspešnega finančnega prestrukturiranja Poteze Skupine nižja od 50 odstotkov. Hypo banka zato predlaga stečaj družbe.

Medtem ko Poteza Skupina, ki je od 9. septembra v prisilni poravnavi, v zvezi z uspešnim prestrukturiranjem v načrtu ocenjuje, da je najustreznejši način, ki bi zagotovil kratkoročni in dolgoročno plačilno sposobnost družbe prisilna poravnava z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev, se Hypo banka s tem ne strinja ter sodišču predlaga ustavitev postopka prisilne poravnave in uvedbo stečaja, je razvidno iz ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, v sredo objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Osnovni cilj prisilne poravnave je, da se odpravi kratkoročna in dolgoročna plačilna nesposobnost Poteze Skupine in ta mora pripraviti takšen načrt, ki bo to omogočal. Poteza Skupina je izdala za 110,3 milijona evrov poroštev za posojila Poteze Naložb (poroštvo je bilo izdano Hypo banki, Gorenjski banki, Abanki, DBS, Bawagu, Banki Koper, PBS in NKBM), vendar Poteza Skupina v načrtu predvideva, da bodo delnice NLB prodane po takšni ceni, da bodo s tem poplačane vse terjatve do družbe Poteza Naložbe v stečaju. Predlog prisilne poravnave Poteze Skupine predvideva za poplačilo vseh unovčenih poroštev sedem milijonov evrov.

Kot v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave ocenjuje Hypo banka, je projekcija družbe Poteza Naložbe, da bo iz naslova poroštev izplačala le maksimalno sedem milijonov evrov, nerealna.

Poteza Naložbe po prepričanju upnice namreč bazira to predpostavko na neupravičenih pričakovanjih, da bo uspela prodati delnice NLB po ceni, ki bo zadostovala, da bodo poroštva unovčena le v višini sedem milijonov evrov. To je, kot navaja Hypo banka, nerealno glede na to, da trenutna vrednost delnic NLB dosega le okoli 50 odstotkov te vrednosti. "Po informacijah, ki jih imamo, pa je cena delnice NLB že več kot dve leti manjša od 190 evrov," so navedli v utemeljitvi ugovora.

Iskra Avtoelektrika v prihodnjem letu z višjimi prihodki in dobičkom

Prihodnje leto bo za Iskro Avtoelektriko leto novih projektov in izdelkov, ki so plod lastnega razvoja, pa tudi leto vstopa družbe v avtomobilsko industrijo na segmentu ekoloških in okolju prijaznih vozil. Zato na ravni skupine pričakujejo rast prihodkov, z letošnjih 211 na 223 milijonov evrov, dobička pa z letošnjih 3,8 na 4,2 milijona evrov.

Kot je družba Iskra Avtoelektrika objavila po sredini seji nadzornega sveta na spletnih straneh Ljubljanske borze, načrtujejo konec letošnjega leta na ravni matične družbe 158 milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto pa 169 milijonov evrov oz. sedemodstotno rast. Po slabih poslovnih rezultatih in izgubi konec leta 2009 bo matična družba imela letos predvidoma 2,1 milijona evrov dobička, prihodnje leto pa že 2,6 milijona evrov.

Po krizi in odpuščanju delavcev v letu 2009 uprava napoveduje novo zaposlovanje tudi leta 2011. V matični družbi naj bi iz letošnjih 1454 število zaposlenih prihodnje leto zraslo na 1516, v skupini pa iz 2364 na 2443 zaposlene.

Cilji celotne skupine so usmerjeni v rast prodaje, povečevanje dobičkonosnosti, izboljševanje stroškovne učinkovitosti in obvladovanju vseh tveganj. Na ravni skupine bodo ohranili osredotočenost na tri ciljne tržne segmente - na segment avtoelektrike, segment pogonskih sistemov in segment mehatronskih in elektronskih sklopov.

V skupini bodo povečali proizvodne učinkovitosti in modernizacijo nekaterih obratov, ki ne dosegajo primerljivih podjetij. V matični družbi se bodo na osnovi analize verige vrednosti odločali o širitvi oziroma opustitvi posameznih tehnologij.

Posebna pozornost in intenzivnost bo na področju razvojne in investicijske dejavnosti, ki se osredotoča na investicije v nove tehnologije in proizvode z bistveno višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.

Prodaja zbirateljskih in spominskih kovancev znova v rokah DBS

Banka Slovenije je za prodajo numizmatičnih vrednosti med letoma 2011 in 2013 znova izbrala Deželno banko Slovenije (DBS). Prosta prodaja zbirateljskih in spominskih kovancev, ki jih bo država izdala za prihodnje leto, se bo predvidoma začela marca, potekala pa bo v 24 poslovalnicah DBS.

Prvi bodo v prosto prodajo prišli spominski kovanci za dva evra, izdani ob 100-letnici rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta, so sporočili iz DBS.

Predvidoma junija bodo sledili zbirateljski zlatniki, srebrniki in trievrski dvokovinski kovanci, ki jih bo Slovenija izdala ob 20. obletnici samostojnosti države. Istočasno bo v prosto prodajo prišla še zbirka evrskih kovancev z letnico kovanja 2011.

Izdaje numizmatičnih vrednosti v prihodnjem letu bodo predvidoma avgusta zaokrožili zbirateljski zlatniki in srebrniki, izdani ob svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu.

Sicer pa so v DBS interesentom še vedno na voljo tudi omejene količine numizmatičnih vrednosti, ki jih je država izdala v zadnjih treh letih.

Kot pojasnjujejo v DBS, želijo s projektom distribucije numizmatičnih vrednosti dvigniti poznavanje numizmatike in finančno kulturo v državi.

ZSSS: Svetlik zavrnil dvig minimalne plače do praga revščine

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je zavrnil predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da bi se minimalna plača januarja dvignila na znesek praga revščine. ZSSS je namreč v torek predlagala, da se minimalna plača na tej podlagi dvigne za 31 evrov na 593 evrov.

Kot je po sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sporočil sekretar ZSSS Milan Utroša, je Svetlik predlagal, da se minimalno plačo poveča zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov. To bi pomenilo zvišanje za 1,8 odstotka oz. nekaj več kot 10 evrov z januarjem 2011.

Ob tem je Utroša spomnil, da je ZSSS ministru v torek predlagala, naj se višina minimalne plače "določi v višini s strani države objavljenega zneska tveganja revščine za enočlansko družino, ki je 593 evrov neto". Dodal je, da to omogoča zakon o minimalni plači, iz katerega izhaja, da lahko ministrstvo pri spreminjanju višine minimalne plače upošteva tudi druge dejavnike.

"Žal je minister predlog ZSSS, da delavci v Sloveniji ne bi prejemali plač, ki so pod pragom revščine, zavrnil in pri tem bil deležen podpore delodajalskih organizacij," je sklenil Utroša.

Na ministrstvu za delo so v torek v zvezi z omenjeno temo za STA spomnili, da je DZ letos na predlog vlade sprejel nov zakon o minimalni plači, "ki je določil nov, bistveno višji znesek minimalne plače". Minimalna plača se je z novim zakonom zvišala za 23 odstotkov oz. za dobrih 136 evrov bruto (približno 100 evrov neto) na 734,15 evra bruto (562 evrov neto), so navedli.

Andraž Bobovnik iz kabineta ministra za delo pa je za STA pojasnil, da bo minister Svetlik s sklepom dejansko uskladitev minimalne plače določil takoj, ko bo od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dobil podatke o decembrski inflaciji. Dejanski dvig minimalne plače bo po Bobovnikovem mnenju tako znan zadnji teden decembra.

Bobovnik je sicer poudaril še, da je imel ESS na dnevnem redu seje tudi nekaj drugih vprašanj. Med drugim je obravnaval predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki so ga socialni partnerji z manjšimi zadržki poslali v nadaljnjo obravnavo na vlado, in odgovor vlade na pobudo ZSSS glede ustanovitve sklada za izobraževanje. V zvezi s slednjim so prisotni sklenili, da ustanovijo delovno skupino, ki bo preučila predlog.

ESS bi moral obravnavati še predlog zakona o stavki, a so se delodajalci in sindikati strinjali, da želijo na to temo predhodno izvesti sestanek z Umarjem, nato pa se o tem pogovoriti še v okviru delovne skupine.

Razmere v gospodarstvu na Celjskem so se letos poslabšale

Območna sindikalna organizacija Savinjska je na sredini novinarski konferenci v Celju predstavila razmere v gospodarstvu na Celjskem. Predstavnik organizacije Forto Turk je povedal, da so se letos razmere v kemijski in nekovinski industriji precej izboljšale glede na leto 2009, v vseh ostalih dejavnosti pa so se poslabšale.

Kot je dejal Turk, je tako Steklarna Rogaška letos naredila velik korak naprej, saj ima precej naročil za ZDA, kar pomeni, da so vse proizvodne zmogljivosti zasedene. Rogaška steklarna je zaposlila tudi 50 do 60 delavcev Steklarske nove v stečaju.

Postregel je še s podatkom, da je tekstilna industrija na Celjskem pred 20 leti zaposlovala 8600 delavcev, danes pa še komaj 600.

Podjetje Inde Vransko, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo usnja in usnjene konfekcije, je v likvidaciji. Od 33 delavcev jih je 12 šlo v pokoj z odpravninami, nekaj jih še dela v proizvodnji. To podjetje ima precej premoženja, redno je izplačevalo plače, pred kratkim so delavci prejeli tudi del letošnjega regresa. S prodajo premoženja pa Turk pričakuje, da bodo delavci poplačani v celoti.

Celjsko podjetje Vrvica, ki proizvaja zaščitno opremo in sredstva, ima pa tudi tovarno v BiH, je prevzelo družbo Prevent Mislinja in število zaposlenih povečalo še za 70.

Tovarno nogavic Polzela februarja 2011 čaka reorganizacija, zdajšnji direktor pa bo šel v pokoj. Ta družba je letos odpustila nekaj invalidov za polne odpravnine, okrog 30 delavcev pa je poslala na borzo dela, je povedal Turk.

Razmere v konjiški družbi Konus Konex, ki se ukvarja s proizvodnjo netkanih materialov, je ocenil za dobre, saj delavci redno prejemajo plače.

Poudaril je, da so bili delavci podjetij Biva hiše, Biva pro, Rogaška Les in Bohor Les v stečaju poplačani le iz jamstvenega sklada, ostali pa so brez devetih plač.

V Garantu Polzela prav tako redno izplačujejo plače in imajo precej dela, saj izdelujejo tudi pohištvo za Anglijo. Turka skrbijo razmere v družbi Otroško pohištvo Sadeko iz Rimskih Toplic, kjer 60 delavcev prejema minimalne plače, letošnjega regresa pa niso prejeli. Tudi v podjetju Keramika Bojnec, ki je kupila družbo Kili Liboje v stečaju, so delavci ostali brez regresa, dvakrat jim je zamujala tudi plača.

Po Turkovih besedah je bilo letos na Celjskem izplačanih zelo malo božičnic. Prejeli so jih denimo vsi delavci v kemijski industriji z izjemo Keramike Bojnec, prav tako v Garantu Polzela, Tovarni nogavic Polzela in Konusu Konexu.