• Finančni ministri pripravljeni podaljšati rok za odplačilo posojila Grčije • Islandija bo v celoti povrnila dolg tujim varčevalcem propadle banke Icesave
Finančni ministri pripravljeni podaljšati rok za odplačilo posojila Grčije
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je v četrtek izpostavil pripravljenost finančnih ministrov EU, da Grčiji podaljšajo rok za odplačilo posojila članic območja evra. Šlo naj bi za podaljšanje s treh na 7,5 let. K podaljšanju roka je v torek pozval tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn.
Finančni ministri so že ob dogovoru za pomoč Irski konec novembra sklenili, da bo evroskupina preučila potrebo po uskladitvi financiranja za Grčijo in Irsko. Po nekaterih navedbah naj bi obema državama dali 7,5 let časa, da povrneta pomoč.
Rehn je v četrtek po srečanju z grškim finančnim ministrom Georgeom Papakonstantinujem zatrdil, da finančni ministri unije pozitivno gledajo na podaljšanje roka Grčiji za odplačilo posojila. »Prepričan sem, da bodo s tem podaljšanjem grški prilagoditveni ukrepi uspeli,« je dejal.
Komisar je napovedal, da Evropska komisija proučuje različne možnosti in da je pripravljena v začetku prihodnjega leta predstaviti konkretne predloge. Prepričan je, da bodo ti dobili podporo finančnih ministrov sedemindvajseterice.
»To bo gotovo utrdilo stabilnost in okrepilo zaupanje«
Rehn je ob tem po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal, da se bo s tem lahko stabiliziralo dinamiko grškega dolga in premagalo najtežje obdobje odplačevanja grškega državnega dolga v letih 2014 in 2015.
»To bo gotovo utrdilo stabilnost in okrepilo zaupanje v grški program strukturnih reform,« je zatrdil in poudaril, da »iskreno občuduje« napredek, ki ga je Grčija že dosegla.
Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji. Ta predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih; od tega so države v območju evra pripravljene prispevati do 80 milijard evrov, sredstva pa so močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.
Prvi mož IMF podpira podalšanje roka za poplačilo posojil
K dogovoru med EU in IMF o podaljšanju roka Grčiji za poplačilo posojil je že v torek pozval tudi prvi mož sklada Dominique Strauss-Kahn. Dejal je, da se je znotraj EU okrepila podpora podaljšanju roka za vračilo posojil, vendar temu še vedno nasprotujejo nekatere države, med njimi najpomembnejša posojilodajalka Nemčija.
Strauss-Kahn je prepričan, da bi unija in IMF dogovor morali doseči čim prej, odločitev za podaljšanje roka pa bi morala biti sočasna.
Islandija bo v celoti povrnila dolg tujim varčevalcem propadle banke Icesave
Islandija bo Nizozemski in Veliki Britaniji plačala celotno vsoto, ki sta jo državi plačali svojim varčevalcem v propadli spletni banki Icesave, je v četrtek sporočil nizozemski finančni minister Jan Caes de Jager. Prav vprašanje poplačila varčevalcev Icesave se je omenjalo kot eno od najbolj problematičnih točk v pogajanjih Islandije za članstvo v EU.
Jager je v pismu poslancem spodnjega doma nizozemskega parlamenta zapisal, da so v Reykjaviku pristali na polno poplačilo Nizozemske in Velike Britanije za izplačane odškodnine varčevalcem v teh dveh državah. Nizozemska naj bi tako prejela 1,3 milijarde evrov, obrestna mera pa naj bi bila triodstotna. Vsote in obrestne mere za Veliko Britanijo medtem ni navedel. Izplačila naj bi se začela z letom 2016.
Na sporočilo islandskih oblasti so se že odzvali v Londonu, kjer so najnovejše predloge Reykjavika pozdravili in dodali, da se veselijo pozitivne in za vse vpletene strani ustrezne rešitve tega vprašanja. To bo po njihovi oceni odprlo novo poglavje v odnosih med Veliko Britanijo in Islandijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To izjavo je moč tolmačiti tudi v luči islandskih pogajanj za vstop v EU. Islandija je pristopna pogajanja z unijo uradno začela konec julija. Najtežja pogajanja je pričakovati na področju ribištva, potencialno velik problem pa je predstavljalo tudi vprašanje britanskih in nizozemskih varčevalcev propadle islandske banke Icesave.
Islandci so marca na referendumu namreč zavrnili dogovor o načinu poplačila dolgov banke Icesave Nizozemski in Veliki Britaniji, po tej odločitvi pa so pogovori na liniji Reykjavik - Haag - London zastali.
Prebivalci te otoške države so odločali o dogovoru, po katerem naj bi Islandija Nizozemski in Veliki Britaniji do leta 2024 plačala 3,9 milijarde evrov za odškodnine, ki sta jih omenjeni državi plačali varčevalcem zaradi propada spletne banke oktobra 2008.
V skladu z dogovorom bi moral vsak državljan Islandije v prihodnjih osmih letih za poplačilo dolgov mesečno plačati okoli sto evrov, obrestna mera na že izplačane odškodnine pa naj bi bila 5,5 odstotka.
Kriza z banko Icesave je povezana s propadom nekoč cvetočega islandskega finančnega sektorja. Ta se je sesul oktobra 2008, ko so zaradi pretiranega izposojanja propadle večje islandske banke.
Njihove obveznosti so v določenem trenutku dosegale kar 11-kratno vrednost celotnega islandskega bruto domačega proizvoda, finančna kriza pa je državo, ki se je prav zaradi finančnih poslov skokovito razvila, pahnil v globoko recesijo, iz katere se je izvila šele v tretjem četrtletju letošnjega leta.
Zaradi propada finančnega sektorja in gospodarske krize se je država kljub skepsi islandske javnosti odločila za pogajanja za članstvo v EU, pred bankrotom pa jo je rešila finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada in nekaterih evropskih držav.
